Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
CelovecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na avstrijskem Koroškem
v prenesenem pomenu športni klub iz Celovca
IZGOVOR: [celôvǝc], rodilnik [celôu̯ca]
BESEDOTVORJE: Celovčan, Celovčanka, Celovčanov, Celovčankin, celovški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Celôvec -vca m s -em zem. i. (ó) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~ucelôvški -a -o (ȏ)Celôvčan -a m, preb. i. (ȏ)Celôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Celovec [celọ̑vǝc]
samostalnik moškega spolakoroško mesto Celovec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Celovška cestaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [celôu̯ška césta], rodilnik [celôu̯ške céste]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Celovška kotlinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kotlina na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [celôu̯ška kotlína], rodilnik [celôu̯ške kotlíne]
BESEDOTVORJE: celovškokotlinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Celovška špicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
v prenesenem pomenu stena Celovške špice
IZGOVOR: [celôu̯ška špíca], rodilnik [celôu̯ške špíce]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
celovškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [celôu̯ški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Celovški rokopisPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
slovenski slovstveni spomenik
IZGOVOR: [celôu̯ški rokopís], rodilnik [celôu̯škega rokopísa]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Dvojezičnost v elektronskem podpisuZanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop.
[293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Imeni »Osojščica« in »Mokrine« v slovenskem pravopisuZakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Izjeme pri domačenju krajevnih imen
Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Jermanova vrataPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Kamniško sedlo
IZGOVOR: [jêrmanova u̯ráta], rodilnik [jêrmanovih u̯rát] in [jêrmanova vráta], rodilnik [jêrmanovih vrát]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Kako v knjižnem jeziku poimenovati ribo »Thunnus thynnus«: »tun«, »tuna« ali »ton«?Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kórbica Frazemi s sestavino kórbica:
dáti kómu kórbico
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
medček (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, F
2,
euphorbia, vel euphorbium, medzhek Scopoli;
tithymalus, -li medzhek Scopoli
[434: Euphorbia, Tithymalus. Carniol. Meitſek; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. – Meitſek, medzhek je pokvarjeno ime za mleček, kakor imenuje rastlino Euphorbia Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 243: mlečnik, mleček; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 758, ima ime mleček kar za enaindvajset rastlinskih vrst.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mejník -a m (í) 1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič) // obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti 2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik;
rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju 3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke,
ígra máčke z míšjo,
igráti se s kóm kot máčka z míšjo,
igráti se slépe míši [s kóm/čím],
íti se slépe míši [s kóm/čím],
lovíti slépe míši,
móker kot mìš,
ne tìč ne mìš,
réven kot cerkvéna mìš,
tíh kot mìš,
tího kot mìš,
ubóg kot cerkvéna mìš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nìč Frazemi s sestavino nìč:
ígra na vsè ali nìč,
igráti na vsè ali nìč,
íti na vsè ali nìč,
na vsè ali nìč,
prepírati se za prázen nìč,
príti na nìč,
sesúti se v nìč,
za nìč na svétu,
zaigráti na vsè ali nìč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skočíti skóčim dov. (ī ọ̑) 1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage: skočil je, da bi dosegel veje;
skočil je dovolj visoko, da ga vrv ni zadela / skočiti iz jame, z drevesa; skočiti čez ograjo; skočiti na premikajoči se vlak / skočiti v vodo / kopalec je skočil na glavo, na noge / skočiti s padalom / obupal je in skočil skozi okno s skokom skozi okno naredil samomor// s takim odrivom opraviti določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skoči trikrat / skočiti pet metrov 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom se hitro pojaviti: ob letalskem napadu so vsi skočili s ceste v gozd;
skočiti k ranjencu / skočil je na kolo in se odpeljal s takim odrivom se usedel nanj; daj, skoči za njim hitro steci3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom zelo hitro vstati: ob trkanju je skočil iz postelje, izza mize;
skočiti kot ris / skočiti na noge; skočiti kvišku, pokonci / ko je to slišal, je kar skočil 4. nav. ekspr. z odrivom, z določenim namenom se premakniti v položaj, kot ga izraža določilo: dva moška sta skočila nanj;
vsa vesela mu je skočila okrog vratu / pes je skočil v tujca / nasprotnik jim je skočil v hrbet 5. ekspr., s prislovnim določilom za kratek čas hitro se oddaljiti, oditi kam z namenom, kot ga izraža določilo: samo po kruh, v trgovino skočim;
kar počakaj, telefonirat je skočil / skočiti na kratek obisk; za dva dni je skočil v Celovec 6. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljiti od podlage: spet je skočila iskra / plamen je skočil na sosednjo hišo 7. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se premakniti iz določenega položaja in se vanj več ne vrniti: ob eksploziji so vrata skočila s tečajev / roka mu je skočila iz sklepa; vlak je skočil s tira je iztiril; ročica je skočila nazaj 8. ekspr. povečati se, narasti: cene prevoza so spet zelo skočile
● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne boš dobil tega, pa če iz kože skočiš če se še bolj jeziš; če si še tako prizadevaš; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. skočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. srce mu je skočilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. skočiti v hlače, v obleko hitro se obleči; ekspr. skočiti v zakonski jarem poročiti se; ekspr. kako je bilo? so nestrpno skočili vanjo so jo nestrpno vprašali; ekspr. skočila bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. iz zime smo kar skočili v pomlad zelo hitro prešli; ekspr. po neumnosti sem skočil v to nehote prišel, se zapletel; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se
♦ šport. skočiti v daljino, v višino skočívši star.:
zavpil je, skočivši na tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Slovenjenje krajevnih imen: splošno
Kako je s »poslovenjevanjem« krajevnih imen. Če ima kraj ime v latinici, ga je dovoljeno zapisati po izgovorjavi, četudi ni zgodovinskih sledov o slovenskem imenu? In če je kraj zapisan v osnovi v tuji pisavi. Se uporablja angleško ime ali se ime prilagodi slovenščini. Sprašujem, ker je v javnosti veliko različnih zapisov npr. Chicago/Čikago, Chennai/Čenaj...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Slovenska ali madžarska imena mest na Madžarskem?Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole,
drenk Scop.
[479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Udine ali Videm?V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma.
Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež.
Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ujemanje s pridevnikom ob sestavljenem osebku: raba poševniceZanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati:
v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.