Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

astronómski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
    ♦     astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
bagatéla -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati; eh, bagatela!
♦ muz. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir
// zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo
bórzen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na borzo: borzni papirji; borzne kupčije; borzna poročila
♦ ekon. borzni mešetar samostojen posredovalec borznih kupčij; borzni tečaj na borzi ugotovljena cena
bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 
  1. 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
    // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
  2. 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
  3. 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
    // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
    ●     ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
    ♦     etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov
brátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski
// ekspr. bratovska cena zmerna, primerna
// bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih
brúto prisl. (ȗ) brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki; neskl. pril.: bruto in neto dohodki; bruto cena; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže
♦ ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
céna -e ž (ẹ́) 
  1. 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
    ♦     ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike
  2. 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
    ●     živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala
cenénost -i ž (ẹ̑) nizka cena predmetov ali storitev: konkurirati s cenenostjo izdelkov; cenenost konfekcije; cenenost blaga
// slabš. majhna vrednost: dobra igra ne more rešiti cenenosti besedila
cíf prisl. (ȋ) ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; neskl. pril.: cif cena
dáleč prisl. (á) 
  1. 1. izraža veliko razdaljo, ant. blizu:
    1. a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za drevjem; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč; od daleč gledati, pozdravljati oddaleč
      // po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom
    2. b) pri premikanju: domov nima daleč; nocoj ne prideš daleč; premakniti mejo daleč naprej; spremil ga je daleč iz mesta; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil oddaleč
      // izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz
  2. 2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj
  3. 3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka
    ●     z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj, dalje, dlje
dejánski -a -o prid. (ȃ) ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / proletariat je dejanski voditelj naroda; podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam
♦ ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; jur. dejanska razžalitev
délnica -e ž (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev
// na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic
denár -ja m (á) 
  1. 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko
    // ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
    // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž
    // kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
  2. 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
    ●     ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
    ♦     ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
določíti in dolóčiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
    // izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu
  2. 2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
    ♦     biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
ekonómski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun
    // Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
  2. 2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
  3. 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
    ♦     ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
emisíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emisijo: emisijski posel / emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; emisijska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja
// letni emisijski načrt poštne direkcije
♦ fiz. emisijski spektrum atoma spektrum svetlobe, ki jo oddajajo atomi v razredčenih plinih; num. emisijski znak znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo
enôten -tna -o prid. (ó) 
  1. 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik
    // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje
  2. 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen
    // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini
    // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno
  3. 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država
    // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga
    ●     enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov
    ♦     jur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor
faktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na faktura 2: fakturni znesek; fakturna vrednost blaga, storitev / fakturni oddelek; fakturni stroj fakturirni stroj
// fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu
♦ ekon. fakturna cena
fíksen -sna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno
    // fiksna cena
  2. 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena
  3. 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja
    ♦     ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma
fób prisl. (ọ̑) ekon., kratica stroški natovarjanja blaga, navadno na ladjo, so všteti v ceni: sladkor so ponudili fob; neskl. pril.: fob cena
formírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij
  2. 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo
  3. 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev
  4. 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake
fránko prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje
fúnt -a m (ȗ ū) 
  1. 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
    // nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu
  2. 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
    // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
hvála -e ž (á) 
  1. 1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti
  2. 2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo
  3. 3. v medmetni rabi izraža
    1. a) hvaležnost: hvala! hvala, tovariš! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!«
    2. b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu
    3. c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne kadim
      ●       ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala — cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
izgrádnja -e ž (ā) 
  1. 1. glagolnik od izgraditi: izgradnja naselja še ni končana; cena zemljišč se je z izgradnjo železnice povečala / izgradnja industrije
  2. 2. publ. graditev: izgradnja stanovanj zdaj hitreje poteka / hotel je v izgradnji se gradi
    // izgradnja demokratičnih odnosov; socialistična izgradnja vasi
izklícen -cna -o prid. (ȋ) v zvezi izklicna cena začetna cena na dražbi: izklicna cena je tisoč dinarjev; ponudbe so povišali že na štirikratno izklicno ceno
kalkulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kalkulacijo: kalkulacijski postopek / visoke cene so bile posledica napačne kalkulacijske politike podjetij / kalkulacijska cena
karát -a m (ȃ) obrt.  
  1. 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
  2. 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
kartélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartel: kartelni dogovor, sporazum / kartelna cena / kartelno združenje
katalóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katalog: kataloška cena / kataloški seznam
kategoríja -e ž (ȋ) 
  1. 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode
    // publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti
    // ceste iste kategorije
  2. 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini
  3. 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije
    ●     publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustev
    ♦     avt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija
knjigotŕški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na knjigotržce ali knjigotrštvo: knjigotrška cena / razširiti knjigotrško mrežo / knjigotrški poklic
komunálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na osnovne materialne pogoje življenja v naselju: komunalni objekti, naprave / povečana komunalna dejavnost; pomanjkljivo organizirane komunalne službe; cena komunalnih storitev / komunalni urad; komunalno podjetje / komunalni prispevek prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; komunalne dejavnosti službe, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju; komunalna ureditev zazidalnega zemljišča ureditev, ki zajema gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona, kanalizacije
  2. 2. publ. občinski: komunalna pristojnost / komunalni gozdovi
    ♦     polit. komunalni sistem politični sistem, ki temelji na komunah
kórner -ja m (ọ́) šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot: postavil se je v korner
// kazenski strel s tega prostora: dosoditi korner
  1. 2. v kapitalistični ekonomiki nakup vsega blaga ali velikega dela blaga določene vrste z namenom, da se mu dvigne cena
kosmàt -áta -o prid. (ȁ ā) 
  1. 1. zelo porasel z dlakami: po prsih je kosmat; ima kosmate noge / kosmata žival
    // nav. ekspr. porasel s kocinami, neobrit: kosmata brada; kosmat po obrazu
  2. 2. nav. ekspr. ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi dlakami ali vlakni: kosmat klobuk; pokriti se s kosmato kapo, kučmo / kosmato blago; tkanina je kosmata na obeh straneh / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel
  3. 3. ekon. ki vključuje odbitke vseh bremen, dajatev ali dolgov: kosmati prejemki; kosmata cena / kosmata teža skupna teža blaga in embalaže; bruto teža
  4. 4. ekspr. nespodoben, opolzek: kosmati dovtipi; povedal je nekaj kosmatih šal
    ●     ekspr. to je kosmata laž velika, očitna; ekspr. imajo kosmato vest so krivi česa; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; ekspr. ta je pa res kosmata! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
    ♦     bot. kosmati sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
kupčíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija
    // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo
  2. 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete
    ●     slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe
    ♦     ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih
kúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na kupovanje, trgovanje: denar kot kupno sredstvo / kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju; kupna cena cena, po kateri kupec dobi blago
♦ ekon. kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto
kupíti in kúpiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje
    // kupiti za lire / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z dinarji plačati z dinarji
    // kupiti na kredit; kupiti na upanje
    // dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco
  2. 2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti
    // dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah
  3. 3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize
  4. 4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa
    ●     evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal
kupováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena: kupuje samo knjige; zelenjavo kupuje od sosede; kupuje večinoma na trgu; pridelke kupuje pri kmetih / kupuje otrokom igrače / kupuje si za praznike / kupovati na debelo, na drobno / časopis kupuje že nekaj let je naročen nanj
    // kupuje na deželi, v mestu pa prodaja
    // odkupovati, nakupovati: kupuje staro železo in cunje; podjetje kupuje surovine od privatnika
  2. 2. imeti namen kupiti: kupovala je čevlje, pa jih ni dobila; kupuje novo pohištvo; zemljo kupuje zaradi otrok / njegovih knjig ni nihče kupoval
  3. 3. ekspr., redko podkupovati: vedno je koga kupoval
    // dobivati kaj s podkupovanjem: kupuje (si) otrokovo ljubezen
  4. 4. igr. dobivati, jemati po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: kupoval je same dobre karte
    ●     evfem. kupujejo same deklice rojevajo se jim samo hčere
kúrz -a m (ȗ) 
  1. 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu
  2. 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz
  3. 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje
  4. 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz
    // cena blaga na borzi; tečaj
lásten -tna -o prid. (ā) 
  1. 1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
  2. 2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
  3. 3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
  4. 4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
  5. 5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno
  6. 6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo
    ●     ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala — cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
    ♦     ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; lingv. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka
ležíšče -a s (í) 
  1. 1. kar je namenjeno za ležanje, spanje: v sobi sta dve ležišči; imeti slabo ležišče; postlati ležišče; vstati z ležišča; premetavati se po ležišču; mehko, trdo, zasilno ležišče; oblazinjeno ležišče; širina ležišča / v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih; počitniški dom ima petdeset ležišč / hotelska cena za ležišče za prenočevanje, prenočišče
    // otroško, pomožno ležišče; v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča
    // mesto, prostor za ležanje, spanje: ležišče je imel na senu; pripraviti komu ležišče ob peči; ležišče na goli klopi
    // mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži: pes se je umaknil na ležišče; mokro ležišče prašičem škoduje; zajčje ležišče
  2. 2. kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine; nahajališče: najti, odkrivati nova ležišča; ležišče premoga / odpiranje, raziskovanje ležišč / ležišče nafte, plina
  3. 3. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: razstavljati stroje in jih trgati z ležišč / ležišče za žarnico
    // grad. mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element: izdelati ležišča; ležišče strešne konstrukcije; ležišče nosilca
  4. 4. zastar. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: Turki so se umaknili v svoje ležišče
    ♦     anat. ležišče organa mesto, kjer je, se nahaja organ; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; teh. ležišče del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj
maksimírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. uradno dovoliti, določiti najvišjo mero, zlasti ceni: maksimirati cene živil, živilom; maksimirati obrestno mero, stanarine
maloprodája -e ž (ȃ) trg. prodaja na drobno: kmetijska zadruga se ukvarja tudi z maloprodajo vina / cena izdelka v maloprodaji / stvar se prodaja v maloprodajah v trgovinah na drobno
maloprodájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maloprodajo: maloprodajni prometni davek; maloprodajna cena cena na drobno
// trgovsko podjetje z razširjeno maloprodajno mrežo / maloprodajna trgovina
metráža -e ž (ȃ) žarg.  
  1. 1. film. dolžina filma, izražena v metrih: film ima razmeroma kratko metražo / film dolge metraže dolgometražni film
  2. 2. dolžina česa sploh, izražena v metrih: zaradi majhne metraže je cena blaga visoka
motovílec -lca [u̯c] m (ȋ) rastlina, navadno samorasla, s podolgovatimi listi, ki se uporabljajo kot solata: nabirati, osnažiti, pripraviti motovilec; cena motovilca
múha -e ž (ú) 
  1. 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo
    // kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni
    // nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo
  2. 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj
  3. 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški
  4. 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve
  5. 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober
    // cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
    ●     ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
    ♦     friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
nabáven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na nabavo: nabavni stroški so visoki / nabavna in prodajna cena; nabavna vrednost / nabavni oddelek; nabavni referent; nabavna in prodajna služba; nabavno-prodajna zadruga; sam.: pog. ali je nabavni že odšel nabavni referent
nakúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na nakup ali nakupovanje: nakupne navade ljudi / nakupni dan / nakupni stroški / nakupna cena; nakupna knjižica knjižica za vpisovanje nakupov
naročníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naročnike: naročniške ugodnosti, želje
♦ ptt naročniški vod vod od centrale do telefonskega naročnika; zal. naročniška cena cena za naročnike
navíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj
  2. 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet
    // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično
  3. 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene
  5. 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati
  6. 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše
  7. 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje
    ●     ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo
navíti -víjem dov. (í) 
  1. 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: naviti nit, prejo; naviti žico na tuljavo / navili so deset klobčičev volne / naviti lase na navijalke; pog. danes si se pa lepo navila imaš lepe kodre, lepo pričesko
  2. 2. napraviti prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: naviti pero, vzmet / naviti strune
    // dati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: naviti budilko; igrača, ki se navije
  3. 3. pog. naravnati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: naviti radio do konca / navijejo gramofon in plešejo
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so izkoristili pomanjkanje surovin in navili cene / naviti davke
  5. 5. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: starca je končno le navil, da mu je izročil ključe; naviti koga za denar
    ●     ekspr. moža si je navila okrog prsta popolnoma si ga je podredila; ekspr. naviti komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. le pazi, da te spet ne navije ogoljufa, prevara
nèekonómski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost
// neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije
♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
nèobičájen -jna -o prid. (ȅ-ȃ) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost
nesrámen -mna -o prid., nesrámnejši (á ā) 
  1. 1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih: fant je precej nesramen; do žensk je nesramen / nesramni pogledi; nesramno govorjenje / kot psovka nesramnež nesramni
  2. 2. ekspr. ki na zelo žaljiv način obravnava človekove lastnosti, dejanja: tvoj prijatelj je nesramen; glej, da ne boš še bolj nesramen, kot si že / poslal mu je nesramen dopis; postavil mu je nesramno vprašanje
    ●     pog. ima nesramen jezik obrekuje; nedostojno govori
    // brezobziren, brezvesten: ne kupuj pri tem nesramnem trgovcu / nesramno izkoriščanje ljudi
  3. 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesramna laž, predrznost / ima nesramno srečo
nízek -zka -o prid., nížji (í) 
  1. 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr. je na nizkih nogah ima kratke noge; biti nizke rasti majhen; zabredel je v nizko vodo plitvo
    // nizki čevlji čevlji, ki ne segajo do gležnja; nizki fižol fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; čevlji z nizko peto
    // ki je v navpični smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine: nizek strop; drevo z nizkimi vejami / letalo je v nizkem letu preletelo mesto / nizka krošnja krošnja pri tleh; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
  2. 2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino: nizek svet; nizka kotlina, stepa
  3. 3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodiščni meji: nizka cena, produktivnost, temperatura; nizke obresti; nizka pokojnina; nizka kalorična vrednost živila / nizek zračni pritisk; nizka raven, stopnja / nizka kakovost slaba; nizka naklada, teža majhna
    // ki ima zamolkel zven: govoriti, peti z nizkim glasom; nizki in visoki zvoki
  4. 4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na manj pomembnem mestu: imeti nižji čin; navodila nižjim organom; pisarji so bili nižji uradniki; nižja samoupravna enota / nižje plemstvo / nižje sodišče sodišče prve stopnje
    // ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven: za to delo je potrebna le nižja usposobljenost / nižji razredi osnovne šole razredi od prvega do četrtega razreda osnovne šole; nižja geodezija geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart; nižja gimnazija nekdaj gimnazija od prvega do četrtega razreda osemletne gimnazije; nižja izobrazba
  5. 5. v razredni družbi ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: nižji ljudje; biti nizkega rodu; najnižji sloji prebivalstva
    // ki ni cenjen, spoštovan: nizek položaj plačanca / opravlja najnižja dela
  6. 6. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: zašla je v družbo nizkih moških / nizke besede, misli; umoril ga je iz nizkih nagibov / on je nizek v svojih željah
  7. 7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln: nižje oblike življenja / nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke; nižje živali nevretenčarji
    ●     star. biti doma iz nižjih krajev južnejših, južnih krajev kakega področja; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; star. bil je rojen pod nizko streho izhaja iz revne družine
    ♦     bot. nizka bilnica visokogorska latasta trava z mehkimi in tankimi listi, Festuca pumila; ekon. nizek donos; elektr. nizka frekvenca frekvenca do nekaj tisoč hertzov; nizka napetost napetost, ki je nižja kot 1.000 voltov; geogr. nizko barje barje, ki je poraslo s travo; grad. nizka gradnja gradnja, katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh; nizki lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mat. nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; meteor. nizka megla megla, ki leži neposredno nad zemeljsko površino; nizka oblačnost oblačnost, pri kateri so oblaki do 2.500 m visoko; šport. nizki start start iz pokleka na eni nogi; nizki udarec pri boksu prepovedani udarec nižje od pasu
njegóv in njegòv -óva -o zaim. (ọ́; ȍ ọ́) 
  1. 1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor: njegov avtomobil; grad in njegovi stolpi; hiša, podobna njegovi; pes in njegova hišica; njegova pipa / njegov nos; njegovo čelo
  2. 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njegov ponos, talent; gradbeni material in njegova visoka cena; njegove misli; v primeri z njegovo željo je tvoja skromna
    // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: njegov položaj; šport in njegov pomen v telesni kulturi; njegova čast ne bo trpela; njegova mladost, navzočnost; premog in njegova uporaba
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe: njegov oče; njegovi predniki, rojaki; njegova družina / njegovi prijatelji
  4. 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: hrast in njegov les; njegov ukaz, vpliv; sadovi njegovega dela
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njegov avtobus že čaka; ekspr. spet slab red v tej njegovi matematiki; pogosto ga muči njegova naduha; ne ve, kje je njegovo mesto
  6. 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njegov Francek mu je vse na svetu; Minka je vsa njegova
  7. 7. v nekaterih državah izraža spoštovanje: njegova ekscelenca; njegovo kraljevsko veličanstvo
    ●     pog. plavolaske so njegov tip ustrezajo njegovemu okusu, predstavam; ekspr. otrok je čisto njegov njemu podoben; ekspr. otrok je razposajen, vsa hiša je njegova v hiši dela, kar hoče; je zelo razposajen; pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; prisl.: vse naj bi bilo po njegovo po njegovem okusu, volji; sam.: vsi njegovi so pomrli njegovi bližnji sorodniki; pog. njegova je zmeraj bolehna njegova žena; pog. njegova bo obveljala njegova odločitev; pog. spet ena (od) njegovih njegovih domislic, muh; hiša stoji na njegovem na njegovem svetu; vse naj bi bilo po njegovem po njegovem okusu, volji; po njegovem to ne drži po njegovem mnenju; prim. njen, njihov, njun
notácija -e ž (á) 
  1. 1. sistem znakov za zapisovanje glasbe: moderni skladatelji uvajajo nove notacije / glasbena notacija
    // kar je zapisano s takimi znaki: pri rogu zvenijo toni lahko nad notacijo, pod notacijo
  2. 2. v kapitalistični ekonomiki tržna cena česa na borzi: notacija kavčuka je visoka / brati notacije v ceniku
    ♦     muz. kvadratna notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral; menzuralna notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov; šah. notacija sistem znakov za zapisovanje (šahovskih) potez, partij
obračúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na obračun: obračunski pregled; obračunsko poročilo / obračunsko obdobje / obračunski posli; obračunska služba
♦ ekon. notranja obračunska cena cena, ki je določena med enotami v podjetju; fin. obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju; obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu; obračunski tečaj tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute
odgovárjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašanje ste slišali, kdo bo odgovarjal; odgovarjati boječe, kratko, potrpežljivo, vljudno; odgovarjati pismeno, po telefonu; odgovarjati slovensko, v slovenščini; odgovarjati z da ali ne / šel ga je poslušat, kako bo odgovarjal pri izpitu koliko bo znal povedati; odgovarjati pravilno / odgovarjati s kimanjem, zmigovanjem ramen / odgovarjati na vprašanje
    // pojasnjevati, razlagati: v knjigi avtor odgovarja na vprašanje o vzrokih potresov
    // sporočati odločitve, stališča o predloženi stvari: prošnje je pošiljal na različna mesta, vendar mu navadno niso odgovarjali; odgovarjati na predloge, predpise
  2. 2. govoriti komu kaj na nagovor, pozdrav: zaradi dela ni mogel odgovarjati vsem, ki so ga ogovarjali; odgovarjati na pozdrave odzdravljati; odgovarjati na zdravice
    // pisati komu pisma, razglednice po prejemu njegovih pisem, razglednic: na pisma jim je nehal odgovarjati; odgovarjal je čedalje bolj poredko
    // govoriti, peti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovarja solistu; duhovnik moli naprej, verniki mu odgovarjajo
    // oglašati se kot na pobudo koga: sosedovi kosci so odgovarjali z vriski / klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo odmev; ekspr. velikemu zvonu pri farni cerkvi so odgovarjali manjši po podružnicah / ekspr. njegovim dovtipom je odgovarjal smeh sledil
  3. 3. delati kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: zasuti rudarji po dveh dneh niso več odgovarjali; odgovarjati klicem; odgovarjati s signalom
    // reagirati, odzivati se: organizem odgovarja na spremembe v okolju; organske snovi odgovarjajo na svetlobo
  4. 4. zavračati očitke, negativno kritiko: odgovarjati kritikom; na napade ob izidu knjige je odgovarjal s številnimi članki; prepričljivo odgovarjati
    // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: začeli so metati kamenje, on pa jim ni odgovarjal; na sovražnikovo streljanje niso odgovarjali / policija je odgovarjala s solzivcem
  5. 5. neprimerno ugovarjati komu pri njegovih odločitvah, ukazih: odvaditi se odgovarjati; otrok grdo odgovarja očetu / nižje pog. nazaj odgovarjati
  6. 6. biti odgovoren: starši odgovarjajo za mladoletne otroke; za svoje početje sam odgovarja / ugotoviti, kdo odgovarja za nesrečo jo je povzročil, je kriv zanjo
    // odbori odgovarjajo svojim volivcem
    // publ. biti pooblaščen, pristojen: on odgovarja za finance, za določeno področje
  7. 7. dajati opravičilo pred pristojnim organom, osebo: moral bo odgovarjati, ker se je upiral organom oblasti / za to početje boste odgovarjali pred sodiščem
  8. 8. jamčiti: zavarovalnica do določene višine odgovarja za škodo / zanj odgovarjam v vsakem pogledu / vi osebno odgovarjate, da ne bo žrtev
  9. 9. pog., s širokim pomenskim obsegom biti v skladu s čim, ustrezati: zahtevano znanje odgovarja visoki izobrazbi / to ne odgovarja modernim nazorom, zgodovinski resnici / cena nam ne odgovarja je previsoka; njena frizura ni odgovarjala obleki ni bila primerna za to obleko; to blago mi ne odgovarja mi ni všeč; zame ni primerno
  10. 10. zastar. odvračati, odsvetovati: ker se je že odločil, ga ni več odgovarjal; odgovarjati koga od ženitve
    ●     ekspr. odgovarjal je njenim pogledom tudi on jo je pogledoval, gledal; ekspr. ni odgovarjal na njena čustva ni je ljubil, čeprav ga je ljubila; večina obtoženih je že odgovarjala pred sodiščem večini obtoženih je sodišče že izreklo sodbo; odgovarja naj pred našim zakonom sodi naj se mu po naših zakonih
odklánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. ne sprejemati (kaj ponudenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti
    // v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo
  2. 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog odklanjajo; odklanjati pripombe, trditve, ugovore / tak način življenja odklanja
  3. 3. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok šolo še vedno odklanja / sodobno poezijo popolnoma odklanja
    // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sodelavci ga odklanjajo
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odklanjati odgovor, podpis; odklanjal je sodelovanje z njimi ni hotel sodelovati
    // odklanjati odgovornost za kaj
  4. 4. knjiž., redko odstranjevati, odmikati: med potjo je moral odklanjati grmičje in veje
  5. 5. fiz. povzročati spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: kondenzator odklanja elektronski curek; odklanjati žarek iz prvotne smeri; svetlobni curek se odklanja
    ●     knjiž. dekleta so ga po vrsti odklanjala niso hotela biti z njim v ljubezenskem odnosu, niso se hotela z njim poročiti; knjiž. s težavo so odklanjali napad odbijali
odkúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na odkup ali odkupovanje: odkupno poslovanje se je ugodno razvijalo / odkupna mreža; poslovodja odkupne postaje; odkupno podjetje / odkupna cena cena, po kateri odkupnik dobi blago
♦ jur. odkupna pravica izgovorjena pravica prodajalca, da sme prodani predmet znova kupiti; ptt odkupna pošiljka pošiljka, ki jo pošta izroči naslovniku proti plačilu določenega zneska
odstòp -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od odstopiti:
  1. a) odstop ozemlja priseljenim kmetom; odstop prednosti
  2. b) obrazložiti, utemeljiti odstop; preklicati odstop predsednika kabineta / sprejeti odstop; publ. podati odstop odstopiti
  3. c) tako dejanje pomeni odstop od dosedanjih navad
  4. č) nova cena predstavlja odstop od splošne ravni cen / odstop od izvirnega besedila
    ♦     jur. odstop (terjatve) prenos terjatve na drugo osebo; odstop od pogodbe izjava, da stranke obveznost iz pogodbe ne veže več; med. odstop mrežnice bolezen, pri kateri se mrežnica loči od žilnice
odvísen -sna -o prid. (í ī) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od  
  1. 1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od drugega
    // ki je v takem odnosu do koga, da potrebuje od njega določeno pomoč: sin študira in je odvisen od staršev; biti finančno, gospodarsko, kulturno odvisen od koga / preveč je odvisen od vašega mnenja preveč ga upošteva
  2. 2. ki je v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: dokler prejema njihovo podporo, je od njih odvisen; žena je bila v preteklosti odvisna od moža
    // star. nesvoboden, nesamostojen: boj odvisnih narodov za svobodo; kolonije in druge odvisne dežele
  3. 3. ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti: tudi od pridnosti je odvisen uspeh dela; cena je odvisna od stroškov; vidljivost je odvisna od čistosti ozračja
    ●     od vaše izjave je odvisna odločitev sodnikov vaša izjava bo odločilno vplivala nanjo; od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; od vas je odvisno, kam bomo šli vi boste odločili; od vremena je odvisno, če bomo šli šli bomo le ob ugodnem vremenu
    ♦     ekon. odvisni stroški stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; lingv. odvisni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; mat. odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; odvisna spremenljivka količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin
oglaševánje -a s (ȃ) glagolnik od oglaševati: cena oglaševanja; stroški za oglaševanje / oglas velja štirinajst dni od dneva oglaševanja ko je bil objavljen
oskŕben -bna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na oskrbo zlasti v domu, zavodu: oskrbni stroški so se povečali / število oskrbnih dni je naraslo / cena oskrbnega dneva v bolnici, počitniškem domu
pásti pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 
  1. 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
    1. a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
    2. b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
      // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči
      // listje je že padlo z drevja odpadlo
  2. 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
    // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge
  3. 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
    // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je
  4. 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
    // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga
  5. 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
    // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo
  6. 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
    // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
    // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli
  7. 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
    // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
    // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom
  8. 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
  9. 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
    // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
    // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi
  10. 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
    1. a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
    2. b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
      // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil
      // nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
  11. 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so
    // padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena
  12. 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
  13. 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
  14. 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
  15. 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
    ●     pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
    ♦     fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel
penzión -a m (ọ̑) 
  1. 1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane
    // gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja
  2. 2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa
    // pokojnina: dobiva zelo majhen penzion
pocéni prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti
// ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava
● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši
pogodíti se -ím se dov., pogódil se (ī í) doseči soglasje, sporazum glede česa: pogoditi se za ceno; z vodstvom so se že pogodili / končno sta se pogodila med seboj
polovíčen -čna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene
  2. 2. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovični ukrep; polovična rešitev
    // nav. ekspr. delen, nepopoln: učinek akcije je bil le polovičen / polovična resnica enostranska, neobjektivna
    ●     žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček je igralo neodločeno; ekspr. vse, kar zna, je polovično nepopolno, pomanjkljivo
    ♦     čeb. polovična naklada naklada z nižjimi satniki; jur. polovična kmetija nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje; kor. polovični obrat plesni obrat za 180°; med. polovična kopel kopel telesa od pasu navzdol; obl. polovični predpasnik predpasnik, ki ima le del od pasu navzdol; polovična guba guba, pri kateri je tkanina zapognjena samo na eno stran; tur. polovični penzion z dvema obrokoma hrane
pólpenzión -a [u̯p] m (ọ́-ọ̑) tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje: cena polpenziona
pólusnjén -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi
ponúdba -e ž (ȗ) 
  1. 1. kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: odkloniti, sprejeti ponudbo; njegova ponudba je zelo vabljiva; ponudba knjig je majhna / dobil je ponudbo za predavanje na univerzi / ženitna ponudba
    // to v pismeni obliki: skrbno sestavljena ponudba / pismene ponudbe z življenjepisom oddajte v pisarni
  2. 2. ekon. količina blaga, ki jo nudijo prodajalci na določenem trgu po določeni ceni: ponudba narašča, upada; povpraševanje presega ponudbo; ponudba blaga, denarja / zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
    ●     ekspr. letos je imela že tri ponudbe trije so izrazili željo, naj se poroči z njimi; star. vsa moja zbirka vam je na ponudbo na voljo, na razpolago
    ♦     jur. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; znesek, ki se ponudi na dražbi
ponudíti in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ī ú; ū ȗ) 
  1. 1. narediti, da lahko kdo kaj
    1. a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje
    2. b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj
  2. 2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato
  3. 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo
    ●     publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel
popetóriti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj petkrat tolikšno; popeteriti: v premogovniku so popetorili proizvodnjo; cena zemljišča se je popetorila
popúst -a m (ȗ) zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni
♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu
// znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik
popúščati -am nedov. (ú) 
  1. 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv
  2. 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča
    // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti
    1. a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča
    2. b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati
    3. c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča
  3. 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli
  4. 4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom
  5. 5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča
    ●     ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati
poskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 
  1. 1. z odrivom se za hip oddaljiti od podlage: zavriskal je in poskočil; piščanec poskoči; na vsak tretji korak je poskočil na eni nogi; poskočil je kot žrebe / deklica je poskočila od veselja
    // skočiti z noge na nogo: nekajkrat je poskočil, da bi se ogrel
  2. 2. nav. ekspr. skočiti: poskočila je čez jarek; poskočil je z ladje na pomol
    // hitro se premakniti: ko je pritisnil na plin, je avtomobil poskočil / kazalec brzinomera je poskočil na stopetdeset
  3. 3. zaradi sunka se za hip oddaljiti od podlage: udaril je po mizi, da so kozarci kar poskočili / ledeno zrno je poskočilo od tal se odbilo
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno udariti, utripniti: čutil je, kako mu je poskočilo srce ob pogledu na domačo hišo
  5. 5. ekspr. povečati se, narasti: število tatvin je poskočilo / prebivalstvo je zelo poskočilo / proti večeru je bolniku temperatura poskočila / zanimanje za nogomet je poskočilo / tabela kaže, da je proizvodnja poskočila / cena zlata, zlatu je poskočila / pog. les je poskočil se je podražil
    ●     ekspr. fant je poskočil po bregu navzdol zelo hitro odšel, stekel; pog. mesarji so poskočili s ceno, cenami povišali cene; ekspr. otroci naj le malo poskočijo kratek čas skačejo; ekspr. ves razburjen je poskočil izza mize hitro vstal; ekspr. srce mu je poskočilo od sreče zelo je bil srečen; ekspr. ob glasbi so malo poskočili zaplesali
póstelja -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč
// hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče
// stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev
// francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja
● knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati
♦ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi
povpraševánje -a s (ȃ) glagolnik od povpraševati:
  1. a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo
  2. b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje
    ♦     ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
prèdnaročník -a m (ȅ-í) kdor se predhodno naroči na kaj: prvi del knjige so že poslali prednaročnikom; za prednaročnike je cena nižja
prèdnaročníški -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena
pregnáti -žênem dov., stil. preženó (á é) 
  1. 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča
    // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali
    // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino
  2. 2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti
  3. 3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala
    ●     ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti
premamíti in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ī á; á ȃ) nav. ekspr.  
  1. 1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo
    1. a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi
    2. b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto
  2. 2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril
    // knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem
  4. 4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost
    ●     ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal
premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr.  
  1. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
  2. 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
    // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
  3. 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
  4. 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
    ●     ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
prenočevánje -a s (ȃ) glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah
preračúnati -am dov. (ȗ) 
  1. 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat
    // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni
  2. 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino
    // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire
  3. 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje
    ♦     teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve
  4. 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek
pretírati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral
  2. 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja
previsòk -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč visok: previsok hrib; previsoka klop / previsoka cena; previsoka temperatura / previsok pritisk / peti s previsokim glasom; previsok ton / v razredni družbi biti previsokega rodu
● ekspr. očitajo nam, da smo previsoki preveč prevzetni, ošabni
prevózen in prevôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 
  1. 1. nanašajoč se na prevoz: prevozni stroški; prevozna cena, tarifa / prevozni kalo; prevozne listine / prevozno podjetje; prevozna sredstva
  2. 2. po katerem se da peljati, voziti: cesta ni prevozna; težko prevozno zemljišče
  3. 3. ki se da prepeljati: stroj je prevozen in praktičen / publ. bolnik ni prevozen ni sposoben za prevoz
    ●     publ. prodam avto, prevozen v voznem stanju
    ♦     elektr. prevozna napajalna transformatorska postaja; žel. prevozni tir tir na postaji za vožnjo vlakov, ki se ne ustavljajo
prevzémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prevzem: prevzemno mesto / prevzemna cena blaga; prevzemna kontrola, listina, pogodba
♦ ekon. prevzemna bilanca bilanca, sestavljena ob združitvi dveh podjetij; jur. prevzemno načelo načelo, po katerem prevzame kupec ob nakupu tudi vse obveznosti in terjatve, s katerimi je nepremičnina obremenjena v zemljiški knjigi
privíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. z vrtenjem v določeno smer
    1. a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati
    2. b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile
      // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo
  2. 2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene
  4. 4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal
privíti -víjem dov. (í) 
  1. 1. z vrtenjem v določeno smer
    1. a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil
    2. b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti
      // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči
  2. 2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke
  4. 4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril
    ●     oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
prodájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prodajo: prodajni stroški / nabavna in prodajna cena / prodajni oddelek; prodajna miza
produkcíjski tudi prodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) proizvoden: skrajšati produkcijski čas; uresničiti produkcijski načrt / produkcijska zmogljivost obrata / produkcijski stroški; produkcijska cena
♦ ekon. produkcijski način celota proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov; produkcijski odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; produkcijska sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev
prodúkt -a m (ȗ) 
  1. 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti
  2. 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt
  3. 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica
  4. 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil
    ♦     biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
proizvóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt; modernizirati proizvodni postopek, proces; povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške
♦ ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom
prostitútka -e ž (ȗ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo, vlačuga: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke
reklámen -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reklamo: reklamni namen objave / reklamni napis; reklamna deska, tabla; reklamne luči / reklamno podjetje / reklamna cena iz reklamnih namenov znižana cena zlasti novih izdelkov
rekórden -dna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na (športni) rekord: rekordni met / preteči progo v rekordnem času
  2. 2. nav. ekspr. ki zelo presega normalno, običajno količino, vrednost: letos je pridelek pšenice spet rekorden; rudnik je dosegel rekordno proizvodnjo / rekordna cena zlata / rekordno število gledalcev / končati delo v rekordnem času
relácija -e ž (á) 
  1. 1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
  2. 2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor—Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
    ●     publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod—Zahod med Vzhodom in Zahodom
    ♦     mat. odnos med elementi množice
rélativen in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 
  1. 1. odvisen od določenega
    1. a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela
    2. b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno
  2. 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila
  3. 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov
  4. 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna
    // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost
    ●     publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni
    ♦     ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov
rezultánta -e ž (ȃ) fiz. vektor, ki se dobi kot vsota dveh ali več vektorjev: določiti rezultanto; rezultanta hitrosti, sil; pren., knjiž. narodnost je rezultanta različnih komponent; cena je rezultanta povpraševanja in ponudbe
rúbelj -blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje
♦ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju
simulírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco
    // delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo
  2. 2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet
    ♦     elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo
sméšen -šna -o prid., sméšnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki vzbuja smeh: na glavi ima smešen klobuk; smešen klovn; pred seboj je zagledal zelo smešen prizor; na pogled je smešen; njegovo vedenje je smešno / znašel se je v smešnem položaju
  2. 2. ekspr. neprimeren, neustrezen: postavili so neko smešno vprašanje / ima precej smešne navade / njihov strah se mi zdi smešen neupravičen
    // kupiti za smešno ceno poceni
stroškóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun
♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov
subskribènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) zal. prednaročnik: knjigo so subskribentom že poslali; za subskribente bo cena nižja
subskripcíjski tudi subskrípcijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na subskripcijo: subskripcijski rok / subskripcijska cena cena za prednaročnike
subvencíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na subvencijo: subvencijski sklad / subvencijska cena cena, nižja zaradi subvencioniranja
svój svôja -e zaim. (ọ́ ó) 
  1. 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo
  2. 2. izraža splošno pripadnost osebku: doseči, opustiti svoj namen; zadrževati svojo jezo; upokojena je bila na svojo željo / šel je tja na svojo odgovornost; hrano pridelujejo le za svoje potrebe / čriček se oglaša s svojim čri čri
    // izraža razmerje med osebkom in okolico: izboljšati svoj položaj; paziti na svojo čast; izpolnjevati svoje dolžnosti; delavci razpravljajo o težavah svoje delovne organizacije; boriti se za svoje pravice
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka: razvajati svoje otroke; obiskati svojo mater; zaupati svoji prijateljici; ima svoje dekle / svojim gostom je razkazal hišo; s svojimi volivci nima dovolj stikov; poklicati svoje spremstvo / med nami imajo svojega človeka privrženca, somišljenika; tja so poslali svoje ljudi / dobro pozna svoj jezik; ljubiti svojo domovino
  4. 4. izraža izhajanje od osebka: v svojem članku trdi nasprotno; s svojim delom se je vsem prikupila / pisatelj je objavil svoj življenjepis; luna ne sveti s svojo svetlobo z lastno; hraniti otroka s svojim mlekom dojiti
  5. 5. izraža (stalno) povezanost z osebkom: čakati na svoj avtobus; imeti svoj stalni prostor pri mizi / ekspr.: vsak dan je hotel imeti svoj zrezek in svoj vrček piva; prihaja vsak dan ob svoji uri
  6. 6. izraža ustreznost, določenost: prilagajanje zahteva svoj čas; potrpi, vse bo urejeno ob svojem času; dati, spraviti kaj na svoje mesto / to blago ni najboljše, a ima vseeno svoje kvalitete
  7. 7. izraža posebnost, drugačnost koga, česa glede na ljudi, stvari iste vrste: imeti svoj način govorjenja, pisanja; imela je svojo držo, hojo / to je bil svoje vrste svet / v naši književnosti zavzema ta pisatelj čisto svoje mesto
  8. 8. pog., z izrazom količine izraža približnost; okoli: ta sod drži svojih sto petdeset litrov; jama je globoka svojih trideset metrov / ni več mlad, ima svojih petdeset let
  9. 9. z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se nanaša: pesem je dosegla svoj namen; v zadnjem času je kriza dosegla svoj vrh; v tej hiši je živel od rojstva do svoje smrti; tudi naš program ima svoje slabe strani / v svoji neprevidnosti je obljubila vse, kar so zahtevali od nje
  10. 10. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; za svojo osebo priznam, da mi je vseeno / trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali
  11. 11. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: biti sam svoj gospodar; kmalu boš sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen
    // v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: pravijo, da je pust in sam svoj človek; stara je in precej sama svoja
    ●     svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej; ekspr. v nedeljo so imeli naši smučarji svoj dan so bili zelo uspešni; star. svoje dni so se dobro razumeli včasih, nekdaj; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; publ. razumevanje za naravo je dobilo, našlo svoj izraz v planinstvu se je izrazilo, se je pokazalo; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; ekspr. v potu svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. pusti ju pri miru, saj vidiš, da imata svoje pogovore zaupne; ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. ne more iz svoje kože ne more ravnati drugače, kot je navajen; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržka; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; ekspr. vzeti stvari v svoje roke začeti sam, neposredno odločati o čem, urejati kaj; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; evfem. dekle že ima svoje stvari (mesečno) perilo; ekspr. biti v svojem kraljestvu v domačem okolju; kjer je prijetno, udobno; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; prisl.: po svoje si lahko srečen; ni jim všeč, da delamo po svoje, star. po svojem; ekspr. po svoje ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; živeti po svoje; komentatorja sta bila — seveda vsak po svoje - zelo konkretna; sam.: pog. dekle že ima svojega fanta; tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni; dajte vsakemu svoje kar zasluži, kar mu pripada; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. odsedel je svoje, zdaj bo začel znova prebil, preživel je določen čas v zaporu; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; ekspr. naj le pride, da mu povem svoje da ga oštejem, mu izrazim nezadovoljstvo; vedno si je izmišljala nekaj svojega, posebnega; nikoli niso imeli nič svojega; pog. če ti bo zmanjkalo denarja, bom jaz dal iz svojega; kot poziv svoji k svojim; priti med svoje svojce, sorodnike; pog. vzeti za svojega posvojiti; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; star. ob svojem je lahko redil samo eno kravo z lastno krmo
tarífa -e ž (ȋ) 
  1. 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife
    // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino
    // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet
  2. 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa
    ♦     ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja
tečáj -a m (ȃ) 
  1. 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih
  2. 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj
  3. 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje
  4. 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute
    // devizni tečaj
    ●     bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne
    ♦     astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem
továrniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tovarno: tovarniški delavec; tovarniško vodstvo / tovarniški avtobus; tovarniško glasilo / tovarniški izdelki; tovarniško blago / tovarniški dimnik; tovarniška lopa; tovarniška sirena / tovarniški dim; tovarniške odplake / tovarniška cena cena, po kateri tovarna prodaja blago kupcu; tovarniška napaka napaka, nastala pri izdelavi, proizvodnji; tovarniška številka evidenčna številka, s katero tovarna označi posamezni izdelek
tŕžen -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na
  1. a) trg, trgovanje: tržne zakonitosti / velik tržni prostor / tržna pristojbina / tržni dan / tržna proizvodnja; tržno blago / tržno gospodarstvo / tržni inšpektor; tržna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trg
    ♦     ekon. tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tržna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tržna cena cena, ki trenutno velja na tržišču; zgod. naselje s tržnimi pravicami
  2. b) trg, prostor: tržna razsvetljava; tržen in uličen / tržno naselje trško naselje
ugóden -dna -o prid., ugódnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom
    // ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika, ocena; ugodna rešitev prošnje
  2. 2. ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja: čakati na ugoden trenutek; pihal je ugoden veter; letalske zveze med mestoma so ugodne / ugodna priložnost za nakup; za košnjo ugodno vreme; pren. gibanje je pri nas našlo ugodna tla
  3. 3. ki je v skladu z željami, koristmi koga: ugodna kupčija; čakal je na ugodnejšo ponudbo; cena je ugodna / ugodni roki za odplačilo
    ●     zastar. trudila sta se, da bi bila ljudem ugodna da bi jim ugajala, jim bila všeč; zastar. ni našel ugodne družbe primerne, ustrezne
    ♦     šah. za belega je položaj ugoden
velikoprodájen -jna -o prid. (ȃ) trg., v zvezi velikoprodajna cena cena na debelo
veljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. imeti pravno moč: predpis, zakon velja od novega leta / to igralno pravilo ne velja več / ukaz velja za vse
  2. 2. zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavljati naslovniku, uporabniku kako pravico: potni list ne velja več; vozovnica velja en dan; razpis velja do zasedbe delovnega mesta
    ♦     ekon. cena velja franko
    // po odločitvi pristojne osebe, organa obvezovati koga, da upošteva določeno dejstvo: cenik, vozni red še velja
  3. 3. imeti zagotovilo osebka o svoji izpolnitvi: obljuba, vabilo še vedno velja / brezoseb., kot podkrepitev velja, jutri se vidiva
    // imeti zaradi določenega dejstva, lastnosti vpliv na koga: njihovo mnenje tudi nekaj velja / ekspr. njegova mora veljati / ekspr. njegovi romani nekaj veljajo
  4. 4. zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan: ta načela v družbi, znanosti še veljajo / velja samo dokaz
  5. 5. biti v skladu z resničnostjo; držati: vremenske napovedi malokdaj veljajo / povedano velja tudi za naše razmere
  6. 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na splošno mnenje, prepričanje: ta beseda velja za nedostojno; trditev velja za sporno / veljati za odločnega, poštenega človeka
    // izraža, da ima kaj glede na dogovor, izkušnje lastnost, vlogo tega, kar izraža dopolnilo: to naj velja za kriterij / oglje je nekdaj veljalo kot zdravilo
  7. 7. z dajalnikom, z glagolskim samostalnikom biti namenjen komu: opozorilo, žvižg velja nam / vsem naj velja moja iskrena zahvala / publ. naša pozornost velja predvsem aktualnim dogodkom
  8. 8. brezoseb., ekspr., z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja: to lepoto, zanimivost velja videti; tega človeka si velja zapomniti / velja omeniti, poudariti, da sam ni bil zraven
  9. 9. ekspr. stati, imeti ceno: avtomobil velja sto tisoč dinarjev / počitnice so nas veliko veljale
    ●     ekspr. korajža, pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje stala; ekspr. naj velja, kar hoče, poskusil bom izraža podkrepitev trditve; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico
    // vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
    // na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
  2. 2. delati, da je kaj
    1. a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
    2. b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
      // delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
  3. 3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
  4. 4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
  5. 5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki
    // vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
  6. 6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
  7. 7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
    // delati, da je kdo dolžen
    1. a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
    2. b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
  8. 8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
    // delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
  9. 9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
  10. 10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
  11. 11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
  12. 12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
    // omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
  13. 13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
    // nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
    ●     star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
    ♦     elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati valuto na vrednost marke; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; lingv. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem področju
vréden -dna -o prid., vrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na
    1. a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več, kot ga cenijo; biti malo, veliko vreden
    2. b) kako količino, mero sploh: as je vreden deset točk
      ♦       šah. figura je vredna tri kmete
  2. 2. z izrazom količine izraža značilnost česa
    1. a) glede na zadovoljevanje določenih potreb: ta peč ni dosti vredna, slabo greje; čeprav je majhno, je to stanovanje za nas veliko vredno / ta prstan je zame veliko vreden mi veliko pomeni
    2. b) glede na mero ustrezanja določenim merilom: s tega stališča razprava ni veliko vredna; gradivo dokumentarno ni dosti vredno / ekspr. te pesmi niso nič vredne
    3. c) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: premišljeno ravnanje je v takem primeru največ vredno
  3. 3. z rodilnikom ki zaradi svojih lastnosti, navadno dobrih, pozitivnih, zasluži kaj: pomilovanja, sočutja vreden človek; biti vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja; ni vreden, da zanj tako skrbiš / ekspr. občudovanja vreden pogum; posnemanja vreden zgled; film je vreden ogleda; živi v obžalovanja vrednih razmerah; ekspr. stvar ni niti omembe vredna; dejanje, vredno priznanja
    // ki je v skladu s čim, ki čemu ustreza: človeka vredno življenje; to je poštenjaka vredno dejanje, ravnanje
  4. 4. ekspr. ki ima dobre, pozitivne lastnosti v veliki meri: igrati vredna glasbena dela / estetsko vredni izdelki; moralno vredno dejanje / vreden človek; vredne lastnosti / vreden nakit dragocen; to je eden vrednejših sodobnih pesnikov pomembnejših
    ●     ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; slabš. drug drugega sta vredna oba sta enako slaba; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. dal mu je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. vredna je greha, poželenja je privlačna, zapeljiva; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni
vrédnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vrednost: vrednostna merila / vrednostno razmerje; vrednostno razvrščanje / vrednostni relativizem
♦ ekon. vrednostna cena cena, ki ustreza blagovni vrednosti; fin. vrednostni papir listina, s katero lahko imetnik uveljavlja na njej zapisane pravice do kake lastnine; vrednostni papir na ime vrednostni papir z navedenim, določenim imenom upravičenca; ptt vrednostni paket v domačem prometu paket z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto, v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo neglede na vsoto; vrednostno pismo zaprta knjižena pošiljka z označeno vrednostjo, v kateri so denar, vrednostni papirji
vzvòd vzvóda m (ȍ ọ́) 
  1. 1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen: premakniti, prestaviti vzvod; pritisniti na vzvod; dvigniti kamen z vzvodom; vzvod pri stiskalnici / za vzvod uporabiti palico / krmilni, sprožilni vzvod; odpiralni vzvod ključavnice; ravni, ročni vzvod; vodnjak na vzvod
    ♦     adm. črkovni vzvod vzvod pri pisalnem stroju, na koncu katerega je črka; avt. vzvod za plin; fiz. enakoročni vzvod ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; enokončni vzvod ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča; ročica vzvoda; šport. vzvod prijem pri nekaterih borilnih športih, pri katerem se uporabi roka, del telesa kot vzvod, ki naj spravi nasprotnika iz ravnotežja ali ga prisili, da bi popustil
  2. 2. ekspr., s prilastkom kar z delovanjem, posledicami omogoča, zavira, usmerja kako dogajanje, dejavnost: dobiček, cena in drugi ekonomski vzvodi; vzvodi napredka / ključni vzvodi družbe
začéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetek:
  1. a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna
    // začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čem
  2. b) bat se vrne v začetni položaj; začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi
  3. c) začetni prizor drame; začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice
    ♦     gastr. začetna jed prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listu
zádnji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo
  2. 2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi; sedeti v zadnji klopi; zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna
  3. 3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame; zadnje poglavje knjige
    // ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo
    // ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci
  4. 4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar; izpil je zadnje kaplje vina; zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža
  5. 5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu; v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec
    // za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja
  6. 6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem; zadnjo noč je slabo spala preteklo; v zadnjem četrtletju so se izgube povečale; v zadnjih treh letih je napredovala
    // ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči
  7. 7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni
  8. 8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji; po uspehu je bil zadnji v razredu; na tekmovanju je zasedla zadnje mesto
    // ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni
  9. 9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost; potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima
  10. 10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo
  11. 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička; ujemati se do zadnjega milimetra; vrnil sem mu do zadnje pare ves denar; biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto
    // premisliti do zadnje podrobnosti
    ●     ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; žarg. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
    ♦     avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jur. zadnji opomin pred tožbo; lingv. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjo
zákon -óna tudi -a m (á ọ́; á) 
  1. 1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi: tako določa, predpisuje zakon; zakon velja; izglasovati, podpisati, razglasiti zakon; izvajati, kršiti zakon; to je po zakonu prepovedano; predvideti v zakonu, z zakonom; z zakonom zajamčene pravice; strog, ekspr. ohlapen zakon; členi zakona; osnutek, predlog zakona / publ. pasti pod zakon morati podrediti svoje delovanje zakonu; dedovati po zakonu; ekspr. najti, poiskati luknjo v zakonu; pog. skregati se z zakoni; knjiž. držati se črke zakona; ekspr.: varuh zakona sodnik, miličnik; zastopnik zakona pravobranilec, tožilec
    // cerkveni zakoni; devizni, kazenski zakon; republiški, zvezni zakon; zakon o kazenskem postopku; zakon o varstvu okolja / pravni zakon
    // ed. celota takih in iz njih izvirajočih pravnih predpisov: sodišča sodijo po zakonu; enakost ljudi pred zakonom / nekdaj v imenu zakona: aretirani ste
    // splošno veljavno pravno pravilo, ki določa pravice in dolžnosti članov skupnosti: proučevati zakone primitivnih družb; nenapisani zakoni plemenske skupnosti / tega ne zapovedujejo ne božji ne človeški zakoni
  2. 2. navadno s prilastkom pravilo ravnanja, vedenja, kot ga določa to, kar izraža prilastek: tako zahtevajo zakoni gostoljubja, ekspr. srca; prilagoditi se zakonom okolja / ravnati po zakonu divjine; ekspr. zakon džungle ki temelji na grobem nasilju; zakon močnejšega
  3. 3. navadno v povedni rabi kar po volji, odločitvi koga določa njegovo ravnanje, mišljenje: njegova beseda, zapoved je zame zakon; za zdravnika je najvišji zakon zdravje bolnika
    // kar s splošno in neizogibno veljavo določa kak proces: zakon narave je tak, da iz malega raste veliko; smrt je zakon življenja
  4. 4. stalna, nujna zveza med določenimi stvarmi, pojavi v naravi ali kaki dejavnosti: odkrivati zakone; biološki, fizikalni zakoni; zakoni narave, življenja / upoštevati ekonomske, tržne zakone; psihološki, statistični zakon; ekspr. to je železen zakon in ga moramo upoštevati
    // ugotovitev o taki zvezi, do katere se pride z izkušnjami pri opazovanju pojavov ali z merjenji pri poskusih: formulirati, ovreči, preveriti zakon / zakoni gibanja planetov; zakon o ohranjanju energije / fizikalni zakon
  5. 5. pravilo, načelo, ki je pogoj pravilnosti, vrednosti kake lastnosti, dejavnosti: literarni teoretik je postavil več zakonov; zakoni lepote; zakoni logike, mišljenja / zakon enotnosti, jasnosti
    ●     ekspr. zakon je zakon izraža odločnost koga držati se zakona; ekspr. biti sam sebi zakon vesti se neodvisno, ne upoštevajoč splošno veljavne predpise, pravila; ekspr. vzeti zakon v lastne roke ravnati samovoljno, zlasti kaznovati koga v skladu z lastnimi predstavami o pravici; star. novi, stari zakon nova, stara zaveza
    ♦     biol. biogenetski zakon po katerem je razvoj osebka kratka ponovitev razvoja vrste; Mendlovi zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju; zakon dednosti; ekon. zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja; zakon vrednosti po katerem se vrednost blaga določa po količini družbeno potrebnega dela za njegovo reprodukcijo; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine; gravitacijski zakon po katerem je privlačna sila med telesoma sorazmerna s produktom njunih mas in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje; prvi Newtonov zakon zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon vzajemnega učinka; zakon vzajemnega učinka po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon o vztrajnosti po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; jur. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; ustavni zakon ki ureja družbena razmerja ustavnega pomena; mat. zakon komutativnosti po katerem vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev; zakon velikih števil verjetnostni zakon, po katerem je pri velikem številu meritev istega pojava aritmetična sredina rezultatov dobra ocena prave vrednosti; psih. zakon asimilacije po katerem bitja v podobnem položaju podobno reagirajo; zakon frekvence po katerem se reakcije utrjujejo s ponavljanjem; zakon kontrasta po katerem kaka duševna vsebina prikliče sebi nasprotno vsebino; um. zakon perspektive
zakúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na zakup: zakupna cena / zakupna pogodba / zakupna kmetija; zakupno zemljišče / zakupna doba
zaslíšati1 -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel
  2. 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni
zavêsti -vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é) 
  1. 1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota
    // s svojim govorjenjem, ravnanjem narediti, povzročiti
    1. a) da pride kdo v kako nepravo, nezaželeno stanje: nehote zavesti koga v zmoto / zavesti prijatelja v neodločnost / odgovor ga je zavedel v dvome
    2. b) da kdo naredi kaj nesprejemljivega, nezaželenega: zavesti koga v prestopek; zavesti koga, da krivo priča / zavesti koga h kraji, k pitju
  2. 2. s svojim govorjenjem, ravnanjem pridobiti koga, zlasti neizkušenega, za moralno nesprejemljivo, nedovoljeno spolno občevanje: zavesti prijateljevo dekle; zavesti mladoletnico
  3. 3. s čim nepravim, navideznim narediti, povzročiti, da kdo napačno, neustrezno misli: zavesti javnost, poslušalce; zavesti koga z obljubami, nepopolnimi podatki
  4. 4. nav. 3. os. z določenimi lastnostmi vplivati na koga, da naredi kaj nenameravanega, navadno neprimernega: nizka cena ga je zavedla, da je avtomobil kljub pomislekom kupil; prestopnika je zavedla pijača, priložnost
    ●     žarg., adm. zavesti dopis vpisati, evidentirati; redko zavesti konja v hlev odvesti, zapeljati; zastar. zavesti podjetje ustanoviti; redko pot nas je zavedla do razvalin po poti smo prišli; knjiž. predaleč bi nas zavedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; star. previdno zavede pogovor drugam spelje
zeló prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se ne mudi; nismo pričakovali, da se bo tako zelo razjezil; ekspr. zelo zelo se je spremenila / redko zeblo jo je, toda ne zelo ne preveč, ne prehudo
    // kot vljudnostna fraza: zelo me veseli, da sva se spoznala; zelo mi je žal, a ne gre
  2. 2. izraža visoko stopnjo: zelo bogat kmet; zelo bolan; zelo dober, zanesljiv prijatelj; pihal je zelo hladen veter; opravljati zelo naporno delo; zelo ugodna cena / do cilja imajo še zelo daleč; zelo zgodaj morajo vstajati; zelo zavzeto poslušati; takih primerov je zelo veliko
zlató -á s (ọ̑) 
  1. 1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci zlata; zrnca zlata; svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik
    // pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita
    // bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov
    // ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata
  2. 2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato; zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva
  3. 3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal; tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbna
    ●     publ. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnici
    ♦     med. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve
zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ī á; á ȃ) ekspr.  
  1. 1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet
  2. 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal
    ●     zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu
2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika
3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cílj
enójčni -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi z glavnim telefonskim naročniškim aparatom: Cena osnovne naročnine za klasični telefonski priključek se bo dvignila pri enojčnem priključku za devet odstotkov, pri dvojčnem priključku pa za deset odstotkov E (↑)enójec
genêričniSSKJ -a -o prid. (é)
izpogájani -a -o prid. (ȃ)
pri katerem je bilo s pogajanjem doseženo soglasje, sporazum glede česa: izpogajana cena; V naši pristojnosti so vsi štirje skladi, iz katerih lahko črpamo izpogajana sredstva za obdobje do leta 2015 E ↑izpogájati
kotácija -e ž (á) ekon.
1. sprejem novega vrednostnega papirja v trgovanje na borzi: borzna kotacija; prva kotacija del borzne kotacije, v katero se lahko uvrstijo delnice izdajateljev, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja; razširitev kotacije; Višji dobiček je posledica višjih prihodkov iz borznega poslovanja in prihodkov od kotacij vrednostnih papirjev
2. vrednost, cena česa na borzi: visoke kotacije evra; znižanje kotacij; Naftni derivati so dražji tako zaradi podražitve dolarja kot zaradi dviga kotacij na sredozemski borzi E ← agl. quotation v pomenu 'navedba cene' iz quote 'navajati'
léviske -visk ž mn. (ẹ̑) pog.
kavbojke znamke Levi's: legendarne leviske; Cena, zlasti za izvirne leviske, je kar visoka E po blagovni znamki Levi's® (od 1873) ameriškega proizvajalca Levi Strauss & Co.
mèdomréžni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki je v zvezi s skupino avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo: medomrežni klic; medomrežni pogovor; Cena minute medomrežne povezave iz fiksnega omrežja v mobilna omrežja in obratno je znana
2. ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medmrežni: medomrežna knjigarna; V načrtu imajo izdajanje revije in pripravo medomrežne strani E ↑mèdomréžje
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
nètŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni tržen: netržna cena; netržna dejavnost; netržna naložba; Predlog zakona opredeljuje vzajemne sklade kot odprte investicijske sklade, ki lahko v netržne vrednostne papirje naložijo le desetino svojih sredstev E (↑)nè… + (↑)tŕžen
nízkocenôvnik -a m (ȋ-ȏ)
letalski prevoznik, ki potnikom nudi cenejši letalski prevoz: Za določen segment trga nizkocenovnike potrebujemo, tako kot potrebujemo turistične čarterske prevoznike E iz nízkocenóvni iz nízka céna
prešéren -rna m, živ. (ẹ́) pog., od 1991 do 2007
bankovec za tisoč slovenskih tolarjev: Cena je šest prešernov E po pesniku Francetu Prešernu (1800–1849), upodobljenem na bankovcu
priključnína -e ž (ī)
1. plačilo za priključek: priključnina brez prometnega davka; Cena telefonije se spreminja s priključnino
2. znesek, ki se plača za priključitev česa: Ob začetku delovanja je signal pokril komaj mesto z okolico, priključnina pa je bila približno 10 tisoč evrov E (↑)prikljúčiti
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
RÓM -a in RÔM -a m (ọ̑; ȏ) krat.
neizbrisljiv bralni računalniški pomnilnik: Cena kartice je 700 dolarjev, če pa podjetju vrnete stari procesor in ROM, vam vrnejo 200 dolarjev E ← agl. ROM, kratica za r(ead-)o(nly) m(emory) 'bralni pomnilnik'
tólarski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na tolar: tolarski bankovec; tolarska protivrednost; Predvidena cena je bila nekaj več kot sto tolarskih tisočakov E ↑tólar
Število zadetkov: 149