andragóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E ↑BTC
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bíoenergíjski -a -o [bijoenergijski] prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na bioenergijo: bioenergijski center; bioenergijsko zdravljenje; Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila E (↑)bíoenergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bíofarmacévtika -e [bijofarmaceu̯tika] ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike; V farmaciji velja biofarmacevtika za najsodobnejšo in najhitreje rastočo dejavnost v panogi E ← agl. biopharmaceutics iz ↑bío… + (↑)farmacévtika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
BTC -- in -ja [bẹtẹcé -êja in bətəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, blagovno-trgovinski center: Glede na uspeh in privlačnost BTC-ja, trgovine v centru mesta ne bodo vitalne s ponujanjem enakega E kratica za B(lagovno)-t(rgovinski) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
CT2 -- [cẹté] m (ẹ̑) krat. ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; center za tujce: Odgovorni za problematiko tujcev so intenzivno iskali novo lokacijo, ki bi ustrezala mednarodnim humanitarnim standardom in zakonu o tujcih, kamor bi preselili CT E kratica za c(enter za) t(ujce)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dónorski -a -o prid. (ọ́) ki se nanaša na donorje: donorski center; donorski program; Na srečanju so ob promociji donorskih izkaznic poudarjali etične vidike darovanja organov in tkiv po smrti E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
fítnes1 -a in fitness -a cit. [fítnes] m (ȋ) 1. telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; V stranskih prostorih so predvideni plezalna stena, dvorana za squash, dvorana za fitnes, masažo in rehabilitacijski prostor 2. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes center (1): V hotelu ponujajo kar precej udobja in možnosti za dodatne dejavnosti, saj imajo na voljo savno in fitnes E ← agl. fitness iz ↑fítfítnes2 -- v prid. rabi
fitnes klub; fitnes studio; Njen osebni trener skrbi za obvezno in vodeno telovadbo na fitnes napravah
fítnes cénter -- -tra in cênter -tra in fitness cénter -- -tra in cênter -tra m (ȋ, ẹ̄; ē)
1. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes1 (2): Poleg savn, fitnes centra, masažnih prostorov in lepotilnic bodo tik ob pečini uredili veliki pokriti bazen s pogledom na morje
2. podjetje, ki ponuja fitnes storitve: Članstvo v fitnes centru dandanes ni le priznanje lastnemu telesu, temveč tudi izraz družbene pripadnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
fitness cénter ↑fítnes cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
holístični -a -o prid. (í) ki obravnava človeka celovito, tako da pri zdravljenju bolezni upošteva medsebojno učinkovanje telesnih, duševnih in družbenih dejavnikov: holistični center; holistični pristop; Pri zdravljenju uporablja holistično metodo, ki priznava človekove potrebe na fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju E ← agl. holistic iz gr. hólos 'cel'holístično prisl. (í)
Če skušamo neki problem reševati celovito, holistično, ni dovolj, da ga gledamo samo skozi stroko, temveč tudi skozi celovito človeško izkušnjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ínfo -- v prid. rabi (ȋ) pog. informacijski: info center; info servis; info točka; Ob recepciji je info kotiček, kjer so na voljo informacije o tekočih dogodkih v Ljubljani – glej tudi ínfo... E ← nem., agl. info, skrajšano iz (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ) manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E ← agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kárdiofítnes1 -a [kardijofitnes] m (ȃ-ȋ) 1. telesna vadba za aerobno vzdržljivost, navadno vodena računalniško: Pozitivni učinki kardiofitnesa se kažejo v zmanjšanem krvnemu pritisku in holesterolu v krvi 2. sklop naprav za aerobno vzdržljivost, navadno vodenih računalniško: V ponudbi wellness centra je tudi najsodobnejši kardiofitnes E ← agl. cardio fitness iz (↑)kardio… + ↑fítneskárdiofítnes2 -- v prid. rabi
kardiofitnes center; kardiofitnes program; V wellness centeru so pripravili številne sprostitvene in lepotne programe ter programirane aktivnosti v kardiofitnes studiu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
KC1 -- in -ja [kacé -êja in kəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. bolnišnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, klinični center: predsednik sveta KC; strokovni direktor KC; vodstvo KC; V nesreči se je hudo ranil, zato so ga s helikopterjem odpeljali v KC E kratica za k(linični) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
KC2 -- in -ja [kacé -êja in kəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni center: KC Srečko Kosovel E kratica za k(ulturni) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
klíničniSSKJ -a -o prid. (í) klínični cénter -ega -tra in cênter -tra m (í, ẹ̄; ē)
bolnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, KC1 univerzitetni klinični center; urgenca kliničnega centra; Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v klinični center
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kultúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kultúrni cénter -ega -tra in cênter -tra m (ȗ, ẹ̄; ē)
ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; KC2 islamski kulturni center; mladinski kulturni center; dvorana kulturnega centra; Pokazalo se je, da sta v kulturnem centru, ki vključuje prav vsa področja umetnosti, potrebni velika stopnja strokovnosti in predvsem specializacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
méga -- v prid. rabi (ẹ̑) pog. 1. zelo velik, pomemben: mega center; mega dogodek; mega prireditev; Založbo so zelo dobro preverili, preden so jim izročili slovenske pravice za izdajo mega uspešnice 2. odličen, zaželen: Dogodek so oglaševali s sloganom: Strpnost je mega – glej tudi méga... E ← gr. méga- iz mégas 'velik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
módulSSKJ -a m (ọ̑) samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: Junija se bo začel izobraževalni modul za tekstilno industrijo, ki ga bo izvedel Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost ljubljanske ekonomske fakultete E ← nem. Modul ← lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
múltimédijski -a -o prid. (ȗ-ẹ́) ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, večmedijski (2), večpredstavni, večpredstavnostni: multimedijski center; multimedijski umetnik; multimedijska učilnica; V povsem novi večnamenski dvorani je na ogled krajša multimedijska predstavitev o nastanku krasa, o jami in o bogastvu podzemeljskega živalstva E ↑múltimédij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nakupovalíšče -a s (í) veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, šoping center: odpreti nakupovališče; predmestno nakupovališče; mreža nakupovališč; V največjem slovenskem nakupovališču danes odpira vrata več novih trgovin, med njimi tudi popolne novinke na slovenskem trgu E (↑)nakupováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
obramboslôvni -a -o prid. (ȏ) ki je v zvezi z obramboslovjem: obramboslovni raziskovalni center; doktor obramboslovnih znanosti; Ustanovitev vojaške akademije je po mnenju obramboslovne katedre neracionalna in neprimerna E (↑)obramboslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
odvísnikSSKJ -a m, člov. (ȋ) kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnež: odvisnik od mamil; center za pomoč odvisnikom; zdravljenje odvisnikov; Odvisnik je in preprodaja mamila E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
outlet1 -a cit. [áu̯tlet] m (ȃ) prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po močno znižanih cenah: Pričakujejo, da bodo do konca razprodaj prodali skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa bodo preselili v svoje outlete E ← agl. outlet (shop) 'trgovina z izdelki iz opuščenih programov' iz out 'ven, iz' + let 'pustiti'outlet2 -- v prid. rabi
outlet center in center outlet; outlet trgovina in trgovina outlet; Outlet prodajalne so sicer zanimiv pojav za porabnike, za velike blagovne znamke pa so dvorezni meč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
perinatálni -a -o prid. (ȃ) med. 1. ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; obporodni: perinatalna umrljivost; V porodnišnici je naročena v perinatalni dnevni center za pripravo na carski rez 2. ki je v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni informacijski sistem; perinatalna medicina; Že skoraj 15 let zbiramo prek 100 podatkov o vsakem porodu v Sloveniji, rezultate enkrat na leto analiziramo in se dogovorimo za ukrepe za izboljšanje perinatalnega varstva E ← nlat. perinatalis iz gr. perí 'okoli' + lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
polítbarométer -tra m (ȋ-ẹ́) raziskava javnega mnenja, navadno o podpori političnim strankam, ki poteka kot telefonska anketa na vzorcu približno tisoč izpraševancev: septembrski politbarometer; podatki politbarometra; Volitev za poslance v evropski parlament se bo na podlagi ugotovitev politbarometra, ki ga je opravil center za raziskovanje javnega mnenja, udeležilo 67 odstotkov vprašanih E ← nem. Politbarometer iz (↑)polít(ičen) + (↑)barométer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razséljeniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) razséljena oséba -e -e ž, člov. (ẹ́, ẹ̑)
kdor zaradi izselitve, preselitve, zlasti iz političnih razlogov, ne živi več v svoji domovini: zaščititi razseljene osebe; pomoč razseljenim osebam; center za razseljene osebe; Mednarodna misija bo prispevala k varnemu okolju za človekoljubno pomoč in vrnitev razseljenih oseb in beguncev na domove
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
reciklážni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z reciklažo: zbirni reciklažni center; Javno podjetje Komunala mora do septembrske seje pripraviti program za ločeno zbiranje odpadkov in lokacijo reciklažnega prostora, občinska uprava pa predlog za lokacijo reciklažnega dvorišča E (↑)recikláža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
régijski -a -o prid. (ẹ́) ki se nanaša na regijo: regijski center; regijska bolnišnica; regijsko odlagališče smeti; V vsaki regiji je za predstavitev projekta zadolžena regijska skupina, sestavljena iz predstavnikov lokalnih ustanov, ki delujejo v izobraževanju in zaposlovanju E (↑)régija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rólkarski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkarrólkarski párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; skejt park: Obljubljajo center alternativnih športov s plezalno steno, rolkarskim parkom in prenovljenim hokejskim igriščem pri šolskem centru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
simulacíjski -a -o in simulácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se nanaša na umetno ustvarjanje ustreznih pogojev za opravljanje določenih nalog: simulacijski center; simulacijske igre; simulacijske vaje; Posameznih raziskav z zdravili ne opravljajo več na živalih, ampak za to uporabljajo računalniški simulacijski model E (↑)simulácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sprostítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s sprostitvijo: sprostitveni center; sprostitvena vaja; Priključite se kateri od skupin, kjer poučujejo različne sprostitvene tehnike ali jogo E (↑)sprostítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
šôping1 -a in shopping -a cit. [šôping-] m (ȏ) pog. nakupovanje: hoditi na šoping v tujino; Ne glede na cene – mesto velja za eno najdražjih na svetu – je šoping oziroma potrošništvo v najširšem pomenu besede njegovo gibalo številka ena E ← agl. shopping iz shop 'nakupovati'šôping2 -- v prid. rabi v zvezi šoping center
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, nakupovališče: V južnokitajskem mestu Dongguan so pred tremi leti zgradili največji šoping center na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
špórtnorekreacíjski -a -o in špórtnorekreácijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-á) ki se nanaša na športno rekreacijo: športnorekreacijski center; športnorekreacijska dejavnost; športnorekreacijsko središče; O aerobiki je bilo napisanega že marsikaj, saj gre za rekreativno zvrst, ki v Sloveniji zavzema kar 40 odstotkov celotne športnorekreacijske ponudbe E iz špórtna rekreácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
transgénski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenetski: transgenska miš; transgenska rastlina; Transgenski pridelki so postali del naše naravne pokrajine, na kmetijah živijo transgenske živali E ↑transgéntransgénska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenetska tehnologija: center za transgensko tehnologijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
transplantacíjski -a -o in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv: transplantacijski center; transplantacijske dejavnosti; Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje E (↑)transplantácijatransplantacíjska medicína -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ȋ; á)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantologija: Pri izbiri primernosti darovalca dajemo v transplantacijski medicini, ki se vse bolj razvija, zadnje čase velik poudarek pogovoru s svojci, da jih vprašamo o darovalčevem načinu življenja
transplantacíjska mréža -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ẹ́; á)
organizirano oddajanje in sprejemanje človeških organov in tkiv za presaditev: Zadnje čase ima država težave z organizacijo transplantacijske mreže, ponudba je manjša od povpraševanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
turístičnoinformacíjski -a -o prid. (í-ȋ) ki se nanaša na turistične informacije: turističnoinformacijski center; turstičnoinformacijska pisarna; Ustavila sem se ob turističnoinformacijskem pultu, kjer na srečo ni bilo gneče E iz turístična informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
úzi -ja m (ȗ) izraelska avtomatska brzostrelka: Po podatkih policije je napadalec stopil v center židovske skupnosti oborožen z devetmilimetrskim uzijem in izstrelil več kot sedemdeset nabojev E ← agl. Uzi po izraelskem inženirju Uzielu Galu (1923–2002) z vzdevkom Uzi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vêlnes1 -a in wellness -a cit. [vêlnes] m (ȇ) 1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure 2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'vêlnes2 -- v prid. rabi
velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vídeodokumentácija -e in vídeo dokumentácija -- -e ž (ȋ-á) 1. dokumentacija česa na videoposnetkih: voditi foto- in videodokumentacijo; obsežna videodokumentacija; Razstavo spremljata dva odlična dodatka, obsežen katalog in odlična videodokumentacija posameznih restavratorskih faz 2. dokumentacija gradiva, posnetega na magnetni trak ali na računalniški medij: Center za sodobne umetnosti v prihodnje pripravlja še dva projekta; prvi je vezan na izdelavo videodokumentacije slovenskega videa med letoma 1969 in 1997 E ↑vídeo... + (↑)dokumentácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vitalizácija -e ž (á) 1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic 2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center. 3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ) del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.