..ála ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ centrála, magistrála, katedrála, komerciála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ATC ATC-ja tudi ATC -- [atəcə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) avtomatska telefonska centrala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
avtomátičen -čna -o prid.(á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji;
avtomatične prestave, zavore;
avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti;
avtomatična valorizacija pokojnin;
avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.:
naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
avtomátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik;
avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi;
svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.:
stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
brzojáven -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak;
brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo
♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu;
njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.:
brzojavno čestitati; brzojavno obvestiti, sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
cẹ̄nter -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
centrála -e ž (ȃ) 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico;
podružnice so slabo povezane s centralo;
sedež centrale 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo;
telefonska, telegrafska centrala;
hišna, zasebna centrala;
centrala za medkrajevni promet 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
centrála -e ž (ȃ) telefonska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
centrála -e
ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: vozliščna centrala
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
centrála-esamostalnik ženskega spolavodilno središče
- centrala za kaj
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
posredovalna naprava za zveze, povezave
- centrala za kaj, koliko
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
centrāla, f. die Centrale (Centrallinie), Cel. (Geom.); — prim. središčnica.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko:a) električni aparati, stroji;
električni bojler, štedilnik, zvonec;
električni motor;
električna ključavnica, ura;
električna svetilka;
električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjemb) stroji na električni pogon;
električni vžig;
električna razsvetljava;
električno ogrevanje, varjenje c) električni generator;
električni števec;
električni vod;
električna napeljava;
električno omrežje, stikalo;
pog. električna centrala elektrarnač) električni pojavi, učinki;
električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidaeeléktrično prisl.:
električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.:, pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
h. c.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
h. c. okrajš. hišna centrala; honoris causa |zaradi počastitve|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kanál -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal;
betonski kanal;
čiščenje kanala;
smrad iz kanalov;
izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek// cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / pog. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti;
skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali
♦ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kônčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na konec:a) zaupali so jim končno redakcijo zakona;
opraviti morajo še končna montažna dela;
končno oblikovanje predmeta b) končni rezultat, uspeh;
končni sklep zasedanja / sporočili so končni vrstni red / končni cilj / dati stvari končno obliko, podobo / sedanja formulacija je končna dokončna / končni izdelki, proizvodi izdelki, proizvodi za neposredno uporaboc) najbolj je uspel končni prizor;
končni samoglasnik v besedi / končni del kosti / izstopiti mora na končni postaji
● knjiž. prostor ni omejen, je pa končen se konča; publ. v končni konsekvenci vpliva to tudi na tržišče končno, nazadnje
♦ fiz. končna hitrost hitrost telesa ob koncu opazovanja; mat. končno zaporedje zaporedje, ki ima omejeno število členov; ptt končna telefonska centrala telefonska centrala v medkrajevnem telefonskem omrežju, na katero so neposredno priključene krajevne centrale; šol. končna ocena; končno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec, dijak po končanem šolanju na ustrezni stopnjikônčno prisl.:
končno pojmovane stvari
♦ jezikosl. končno dovršni glagol dovršni glagol, ki poudarjeno izraža konec dejanja
kônčni -a -o sam.:
končni naj stopi naprej; pojmovanje končnega in neskončnega;
prim. končno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
mèdkrajéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi
♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi krajimèdkrajévno prisl.:
klicati koga medkrajevno; sam.:, pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pôlavtomátski -a -o [pou̯au̯tomatski] prid. (ȏ-ȃ) 1. ki ni popolnoma avtomatski: polavtomatski pralni stroj;
polavtomatsko polnjenje
♦ ptt polavtomatska telefonska centrala nekdaj centrala, pri kateri telefonist sprejme naročilo osebno, zaželeno zvezo pa vzpostavlja avtomatsko; voj. polavtomatska puška puška, ki se sama polni in prazni, mora pa se sprožiti za vsak strel posebej2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: njegovi gibi so postajali polavtomatski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
relêjen -jna -o prid. (ȇ) 1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala // ki deluje kot rele: relejna ura 2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit;
postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane 3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
samodêjen -jna -o prid. (ē) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji;
samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore
♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev samodêjno prisl.:
naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici
● zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki;
stalne cene;
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno// sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge;
vzeti koga v stalno oskrbo;
pravica do stalne paše;
stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa// ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / stalne barve obstojne3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih;
živeti v stalni negotovosti;
stalna potreba po kisiku;
biti pod stalnim nadzorstvom // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu;
dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi// ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam
♦ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; jezikosl. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem časustálno prisl.:
ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati
♦ zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
telefónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na telefon: telefonski kabel;
telefonski priključek;
telefonska centrala;
telefonsko omrežje / telefonski aparat; telefonska govorilnica; telefonska kartica kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi / (telefonska) slušalka / telefonsko glasovanje glasovanje po telefonu
♦ ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili; telefonska številka klicna številkatelefónsko prisl.:
telefonsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
telegráfski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat
♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v telegrafskem stilu telegráfsko prisl.:
telegrafsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
teleprínterski -a -o prid. (í) nanašajoč se na teleprinter, daljnopisen: teleprinterska centrala / teleprinterska zveza; teleprintersko sporočilo / teleprinterski aparat
♦ ptt teleprinterski oddajnik; žel. teleprinterska okrožnica uradno teleprintersko obvestilo vlakovnim odpravnikom o vpeljavi vlaka, njegovi sestavi, voznem redutelepríntersko prisl.:
teleprintersko obveščati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tranzíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje
♦ pravn. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizemtranzítno prisl.:
tranzitno potovati, prepeljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase;
žrtvam so vezali noge in roke;
vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico / vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel // na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave 2. delati, da je kaja) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto;
most veže otok s kopnim // delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali 3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele;
vezati ostrešje;
vezati električne vodnike;
vezati z lesenimi klini, kovicami 4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje 5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura;
vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki / vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo 6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake 7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda;
pogodba, zakon jih ne veže // delati, da je kdo dolžena) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže;
ne prisegaj, nočem te vezati;
vezal se je za eno leto v gledališču 8. nedov. in dov.,
v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj // delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega 9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko;
stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke 10. nedov. in dov.,
v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok 11. nedov. in dov.,
ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže;
takoj so jo vezali z njegovo novo številko;
direktno vezati 12. nedov. in dov.,
fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki // omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico 13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik;
snov, ki veže nafto;
kemično vezati // nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati kredit na tujo valuto; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; jezikosl. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem območjuvežóč -a -e:
most, vežoč otok s celino
vézan -a -o:
na osebo vezan dokument; preveč je vezan na domače kraje; biti vezan na uvoz / vezana cena določena, omejena; vezane in broširane knjige; vezana hranilna vloga
● vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; vezan moški poročen ali v resni zvezi
♦ fiz. vezani elektron; kem. vezani kisik kisik v spojini; na kisik vezana kovina; les. vezani les vezane in panelne plošče; vezana plošča plošča iz navzkrižno lepljenih furnirjev; lit. vezani ritem ritem, pri katerem so poudarki stalni; vezana beseda poezija; obrt. vezano okno okno iz dvojnih okenskih kril, nasajenih na ena nasadila; vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom; šah. vezana figura figura, ki se ne more premakniti, ker krije vrednejšo figuro ali kralja; prisl.: učenci že berejo vezano z naravnim izgovorom, ne zlogovaje; vezano varčevati
♦ glasb. vezano označba za način izvajanja legato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vôzel -zla [vozəu̯] m (ó) 1. kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku: vozel drži, popusti;
delati vozle na vrvi;
naredila je vozel in začela šivati;
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel;
okrasni vozli;
trden vozel / vozel na robcu ga je spomnil na dano obljubo / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju; dvojni vozel; mrtvi vozel pri katerem je vrv v enojni zanki ovita okrog predmeta; skrajševalni vozel s katerim se skrajša vrv2. nav. ekspr. kar je vozlu podobno: veje so pokrite z vozli;
njegovo gibčno telo je polno mišičnih vozlov // lasje ali kita, zviti na tilniku ali temenu: nositi vozel / v grški vozel zaviti lasje v visoko, vozlu podobno pričesko / vozel črnih las 3. ekspr., s prilastkom zapletena zadeva, težko rešljivo vprašanje: ni odnehal, dokler ni razrešil težkega, zadnjega vozla;
jezikovni, prevajalski vozel;
drama s psihološkimi vozli 4. s prilastkom kraj, prostor, kjer se prepleta, stika več prometnih poti: cestni, železniški vozel / to je eden najpomembnejših prometnih vozlov // publ. kraj, prostor, kjer se prepleta, stika kaj sploh: z njegovo aretacijo so prenehali delati pomembni obveščevalni vozli / ob neurju je bil poškodovan telefonski vozel telefonska centrala5. ekspr., s prilastkom središče: na svoji poti se je ustavil v tem velikem vozlu evropske kulture / ta kraj je bil vozel upora / vozel dramskega dogajanja / vozel problema bistvo, težišče6. aer., navt. dolžinska mera, 1.852 m: ladja je plula s hitrostjo dvajset vozlov
● ekspr. prerezal je družinske vozle vezi, stike; knjiž. gordijski vozel zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje; ekspr. v njej se nabira vozel grenkobe grenkoba; ekspr. imel je, naredil se mu je vozel na jeziku ni si upal povedati, kar je mislil; ekspr. vozel v grlu, želodcu neprijeten občutek zaradi strahu
♦ alp. varovalni vozel ki se uporablja kot dodatni varnostni ukrep na preostalem delu vrvi; anat. živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; astron. vozel presečišče tira nebesnega telesa z ekliptično ravnino; etn. živi vozel po ljudskem verovanju ki se razveže z enim potegom in obvaruje človeka urokov; fiz. valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; geom. vozel prebodišče dane ravnine z osjo uporabljanega koordinatnega sistema; navt. ladijski vozli ki se uporabljajo pri delu na ladji; obrt. mrežni vozel ki se uporablja za izdelavo mrež; tkalski vozel s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; rib. ribiški vozli ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vôzeln -a -o [vozələn in vozəln] prid. (ȏ) nanašajoč se na vozel: vozelna debelina
♦ fiz. vozelna črta, ploskev črta, ploskev, v kateri v stoječem valovanju mirujejo deli nihajočega telesa; ptt vozelna centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central; vozliščna centrala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vôzeln -a -o [zə] (ȏ)vôzelni -a -o [zə] (ȏ) ~a debelina; ptt ~a centrala vozliščna centrala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vozlíščen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. ključen, osnoven: vozliščna točka problema;
vozliščno vprašanje
♦ grad. vozliščna pločevina pločevina, s katero se okrepi stik dveh konstrukcijskih delov ali zagotovi varen stik dveh ali več (gradbenih) elementov; ptt vozliščna (telefonska) centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vozlíščen -čna -o (ȋ) neobč. ~a točka problema |ključna, osnovna|vozlíščni -a -o (ȋ) ptt ~a centrala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.