pepélnik -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) 

1. 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik
2. 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika
   ♦ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

zaklópnica -e ž (ọ̑) knjiž.  

1. 1. nav. mn. naoknica, oknica: skozi priprte zaklopnice je sijalo sonce
2. 2. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri; zaklopka: delovanje zaklopnice / srčna zaklopnica
   ● zastar. lino pokriva zaklopnica loputa; knjiž. priviti zaklopnico ventil; zastar. medeninasta zaklopnica pri knjigi zapona; zastar. vzeti cigareto iz zaklopnice cigaretne doze; zastar. konj z zaklopnicami s plašnicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.