ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
bodi vel., F13, aequo animo sis, imi poterplenîe, bodi dobre vole; ave, Búg te primi, ẛdrou bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena; da te mihi, bodi pokoren; esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; fiat, ṡgodiſe, bodi; Letú vſe bodi popiſſanu; salve, ṡdrav bodi, zheṡzhen bodi; salvete, ṡdravi, ali zheṡzheni bodite: bodite poṡdravleni; sobrÿ estote, bodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi; valete, odhudnîa, ṡdrau bodite
ceringa ž, F4, demensum, kar ſe enimu hlapzu da en meiſſiz ẛa koṡhto, ali zeringo; viaticum, -ci, na poot zeringa; victus, -ctus, vṡhitek, zeringa; victus penuria, pomankanîe zeringe; prim. cerunga
četrti štev., F16, America, ta ſveit pod nami, ta zheterti deil ſvitá; bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; quadra, -ae, en zheterti deil; quadrans, -tis, zheterti deil; quadrigamus, -mi, moṡh zheterte ṡhene; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; quartale, tá zheterti deil; quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali zheterti deil ene mère; quartus, -a, -um, zheterti; quaternarius, -a, -um, v'ti zheterti verſti; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula; tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes zheterti deil ene deṡhele; tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
čezdati dov., F3, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; attribuere, perdati, zhesdati, perlaſtiti; cedere, odſtopiti, ſe vganiti, odmakniti, zheṡdati, vſhiniti; prim. čez prisl.
črnoglavka ž, F2, melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, da ſo nîe; zhernaglavka, melanchoryphus
dajavec m, F4, dator, dajaviz, kateri da; inspirator, nadahnyk, notar dajavez; largitor, dajavez; praebitor, -oris, dajaviz, preṡkarbnyk
dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
dati se dov., F7, dare se, ſe podati, ſe v'rokè dati, ſe podajati; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; emancipio me tibi, jeſt ſe tebi zhes dam; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; factitare se haeredem, ſe s'eniga erba vun dati; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati
dohitek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, bravium, dahitek [Tmb 1781, Da: Dahitk,a,m. Kleinod, Lohn. Bravium]
drevce s, F11, amomum, enu maihinu drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim drevzi. Jer:48; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti; prunus agrestis, dernulovu drevze; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe drevze; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; suber, -ris, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; viburnum, -ni, dobroleitovina drevze
droži ž mn., F5, craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; defaecare vinum, vinu pretozhiti, is droṡhji vṡèti; faecatum vinum, kolnu na droṡhéh vinu; uvae foeciniae, groṡdje, kateru doſti droṡhy da; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
dvanajst štev., F7, dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; duodecim, dvanaiſt; XII. dvanaist. duodecim. 12; mina Attica, je neikadai dvanaist rainiṡh inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
en člen., amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja tarta, da en leip dúh; angelus, en Angel, en ſel, en oṡnanîaviz, oṡnanenyk; cisarius, en voṡnyk, ali kozhiaṡh eniga voṡá s'dvéma koleſma; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; herbarium, en travnik; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; securis, -ris, ena ſikèra; subniger, -ra, -rum, zhernkaſt, enu malu zhern; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; transcriptum, ena copia piſma; vitrarius, -rÿ, en glaṡhar
farmester m, parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy
fraj prisl., F3, caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu frai; parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy; solutè, frai, leidig
frament (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
grozdje s, F30, agrésta, nesréliga grosdja ṡhonft; apjana uva, muṡcatelovu groṡdje; maculae uvarum ex adustione solis, pikez na groṡdji; nucleus acini, tá pezhik v'jagodi groṡdja; omphaces, neṡrélu groṡdje; uva, uvae, groṡd, groṡdje; uvae foeciniae, groṡdje, kateru doſti droṡhy da; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; vindemiola, -ae, ena vboga jeſſen s'malu groṡdjam
izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati
kobila ž, F6, equa, -ae, kobila; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu kobile; hippace, -ces, ſyr od kobile, konṡki ſyr; perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri kobile h'paſtuhom perpuṡzha; proriga, vel pruriga, kateri paſtuha h'kobilam perpuṡzha
kontraband m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et ſycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
kosilo s, F15, â prandio, po koſſilu; comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ṡhréti; compransor, kateri je s'enim per koſſili; ferales epulae, pogrebṡku koſſilu, ali ſedmina; funebre epulum, pogrèbṡku koſſilu; impransus, -a, -um, preṡ koſſila, pres jedy, kateri nei koſſil; parentalia, -orum, tá ſedmina, ali koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom; prandere, obédvati, koſſilu jeiſti [str. 168b ]; prandere, koſſilu jeiſti [str. 172b ]; prandium, koſſilu [str. 168b ]; prandium, -ÿ, koſſilu [str. 172b ]; prandium abstemium, koſſilu pres vina; pransor, -oris, kateri koſſi, ali je per koſſili; pransus, -a, -um, kateri je koſſel, ali per koſſili jeidil
košta ž, F2, convictor, per eni myṡi ſhpiṡhan, na koſhti; demensum, kar ſe enimu hlapzu da en meiſſiz ẛa koṡhto, ali zeringo
kumrati nedov., F3, devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ṡadéti; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá
lon m, F16, authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon; detrahere de salario, vtergati na lonu; emereri, ṡaſluṡhiti, plazho inu lón ſluṡhiti; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; mercedula, -ae, en maihin lon; mercenarius, -a, -um, najamnik, ṡa lon najeti déloviz; merces, lon; meretrix, ṡa lon, ali plazhilu kurba; naulum, -li, lon te ladje; nutritia, -orum, lon ene Ame; nutritia, -orum, tá lon eni Ami; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; praemium, -mÿ, plazha, lón, obluba, ſhenkenga; salarium, -rÿ, plazha, ṡhold, lón ṡa ſluṡhbó; submittere pretium, lona okratiti, ali lón odpovédati, inu nedati
mir m, F23, caduceator, en ſel, kateri ẛa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo mirú noſſi; conciliare pacem, myr ſturiti; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13; firmator pacis, kateri ſtanovitnu myr poterdi; infida pax, neobſtojezhi myr, ne ṡavupliu myr; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacem inire, ſe pomyriti, myr ſturiti; pacifer, -a, -um, kar myr parneſſe; pacifica, offri ṡa myr; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi myr déla, ali ſtury; pacificatorius legatus, en ſel, kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pax, -cis, myr; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; sectari pacem, myr lubiti; tranquilitas, tihoſt, tihota, myr, mehkota, cilú tihu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati, myru nedati; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; prim. z'mirom
molčati nedov., F5, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahníti; obmutere, vel obmutescere, vmolkniti, ṡamolkniti, potihniti, molzhati, mutaſt poſtati; silere, molzhati, tihu biti; tacendus, -a, -um, kar ſe ima molzhati; tacere, molzhati, tihu biti
mrena1 ž, F4, albegnina, mrena, na ozheſſi, tá koshiza, katera ſadershuje tá pogled; pterygium, gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; suffusio, tudi ſolṡnoſt, mokrota, mreina zhes okú; suffusio, -onis, ena mreina, ali koṡhiza
najpoprej prisl., F10, praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti; praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan; praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali narpoprei govoriti; praenoscere, poprei poṡnati, narpoprei poṡnati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da; principiò, narpoprei; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino
največ prisl., F4, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; adsummum, k'vekſhimu, k'ſadnîmu, narvezh; praesertim, ſtuprou, ṡlaſti, narvezh, ſuſſeb; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom
narediti dov., F15, accommodare, pernarediti, narediti; adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; contechnari, kei kai golufniga narediti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; exornare, pozirati, lipú narediti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu narediti; formare, ſhtaltati, narediti, perpraviti, furmati; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu narediti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; perornare, lipú pozirati, inu narediti; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali narediti; viam apperire, poot narediti
nepomisleoč prid., inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da
nerazveseljen prid., illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja
nerodoviten prid., F6, frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da; infoecundus, -a, -um, nerodoviten, nepolhen, neporodin; infructuosus, -a, -um, nerodoviten, nerodán; spado, -onis, tudi te nerodovitne mladize per drevju; sterilescere, nerodovitin ratati, jalou oſtati, ali biti, ali perhajati; sterilis, -le, nerodovitin, jalou, neporoden, neporodna
noht (nohat) m, F10, exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; praesegmina ungvium, nohty odréṡky; ptergium, -gÿ, nuht ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè; ungvis, -is, nohát, parkel
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
odahniti se dov., F4, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; onocrotalus, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; respirare, ſe odahniti
odpuščanje s, F15, deprecari, doli proſſiti, ẛa odpuṡzhanie proſſiti; deprecatio, proſhnîa ẛa odpuṡzhanîe; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; ignoscibilis, -le, vréden odpuṡzhanîa; impunitas, neſhtraffanîe, odpuṡzhanîe; jubilaeum, odpuſtnu leitu: leitu tega odpuṡzhanîa tú 50. Lev:15; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; piaculúm, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh grehou, ṡa ṡmyrjenîe; piatio, odpuṡzhanîe, pokura; remiſsio, odpuṡzhanîe, odvienîe; salva venia, s'proſhenîem, s'odpuṡzhanîam; venia, -ae, odpuṡzhanîe, dopuṡzhanîe, ali dopuṡzhenîe; veniâ carere, nevréden odpuṡzhanîa; venia obsecranda est, je potréba ṡa odpuṡzhanîe proſſiti; veniam pettere, ṡa odpuṡzhanîe proſſiti
odslanje s, miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe ṡholnerjam ſlavú dá
ogoljufati dov., F12, cautar, tá kir ẛaṡhihra, inu merka, da ſe ne ogolufá; circumscribere, eniga ogolufati, prenoriti; circumvenire, oziganiti, ogolufati, ſtreizhi; colludere tertium, tega tretjiga ogolufati; decipere, ogolufati, obnorriti, prevézhati, premotiti, prenorriti; defraudare, ogolufati, eniga ob tú ali uni perpraviti; eludere, obnoriti, ogolufati, ṡaſhpotati; facere fucum, na ṡkrivnim ogolufati; fallere, s'dobro beſſédo ogolufati, mamiti, obnoriti; frustrare, ogolufati, ṡamuditi, ṡgubiti; inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti; insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu ogolufati
osem štev., F14, beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; duella, oſſem ṡhkrupelnu; octipes, s'oſmeimi nogami; octo, oſſem; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; octonarius, -a, -um, kar je od oſſem; octonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; octoplus, -a, -um, v'oſſem giby; octuplicatus, -a, -um, oſſem deilu pogmèran, ali oſſemkrat vezh; VIII. oſsem. octo. 8; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100
ovaditi dov., F5, accusare, ẛatoshiti, ovaditi; diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti, ovaditi, reṡnaſhati; prodere, iṡdati, ovaditi, ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati; quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá; reddere odiusum, ovaditi, omraṡiti
pastuh m, F7, admiſsarius equus, paſtuh, en cél koyn h'perpuszhanîu; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; equire, kobilina ṡhela po paſtuhi, ſe goniti; equus emiſsarius, en paſtuh; mannus, -ni, mannulus, enu maihinu ṡhribè, kluſſa, ali paſtuh; perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri kobile h'paſtuhom perpuṡzha; proriga, vel pruriga, kateri paſtuha h'kobilam perpuṡzha
perje3 s, F5, calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; crena calami, tú reṡklanîe tega perja [str. 57a ]; crena calami, shpranîa, ali reṡklanîe tega perja [str. 57b ]; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu
pisanje s, F17, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; comma, -tis, tudi en tiffilz per piſſanîu; cothurnatus, s'zhiṡhmami obút, ali kateri s'piſſaniam na viſſoku grè, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei neſſe; historialis, kar h'takimu piſſanîu ſliſhi; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; orthographia, -ae, kunṡht, ali viṡha prou piſſati, kunṡhtnu piſſanîe; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa piſſanîe; scriptio, piſſanîe; scriptorius, -a, -um, kar k'piſſanîu ſe nuza; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; titulus, -li, tú ṡgorai piſmu, ali piſſanîe
pogonobiti dov., F11, collabefacere, collabefactare, reṡbiti, podréti, pogonobiti, ẛravenrejeniz; depopulari, tó deṡhelo satréti, pogonobiti; devastare, ẛatréti, odpuſtiti, ferderbati, pogonobiti; perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati; perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2.v.24; perpopulari, cilú do konza ṡatréti, pogonobiti, vſe pokonzhati; pervastare, pogonobiti, inu cilú vſe ṡatréti; populabilis, -le, legák ṡa pogonobiti, inu ṡa ṡatréti; populabundus, -da, -dum, kar ſe ima pogonobiti, ali ṡatréti; populare, ṡatréti, pogonobiti; vastare, reṡdjati, opuſtiti, pogonobiti, reṡkopati, ṡatréti
pogrebnik m, F5, humator, -ris, pogrèbnik, kateri pokopuje; libitinarius, -rÿ, kateri merlizhe pokopá, inu vse rizhi k'timu doparneſſe, en pogrebnik; parentalia, -orum, tá ſedmina, ali koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom; polinctor, pogrebnik. Ezech:39.v.15; vespillo, -onis, en pogrebnik
pokoren prid., F16, da te mihi, bodi pokoren; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; morigerari, poſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti; morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren; morigerus, -a, -um, poſluṡhen, pokoren, podverṡhen; obediens, pokoren; obedire, ſluſhati, pokoren biti, bugati; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti; obsequens, poſluṡheozhi, pokorin, kateri rad volga; obsequi, vdán, inu pokoren biti, poſluṡhiti; parens, â pareo, pokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi; parere, bugati, pokoren biti, ſluſhati; perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti; poenitens, pokuren, ſpokorjen; poenitentes, pokurni, ſpuvidni ludè; sequax, -cis, od sadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin
pomerkavec m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
posati nedov., F3, affligere, ẛhaliti, kaſtigati, ſtiſkati, poſſati, ẛlomaſtiti; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ṡadéti, ſpodélati, poſſati, myru nedati, ſhtraffati, pokaṡ[h]tigati, ſe s'drugimi ſhaliti; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; prim. pezati
poslanje s, F4, ablegatio, prózh poſlanĵe; fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe; miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe ṡholnerjam ſlavú dá; relegatio, prózh poſlanîe, bandiṡhanîe
posoda2 ž, F6, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na puſſodo da; mutuari, vel mutuo accipere, na puſſodo vṡèti; mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt, enu ali tú drugu; precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt; tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem vṡèt, na puſſodo vṡèt; prim. naposodo
posoditi dov., F8, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; acomodare, poſsoditi; commoditare, poſſoditi; commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na puſſodo da; dare mutuò, poſſoditi; locitare, ṡa danarje vunkai poſſoditi; mutuare, vel mutuo dare, poſſoditi; operiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi
potler prisl., F16, deindè, potler; etiamnum, ali potler; exin, et exinde, potehmál, potler; paulò post, enu malu potler; porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa potler; post, potler, potle, po; postea, potler; posterius, potler, poſehmál; postmodum, potler, po tehmál; quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá; reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler preſajajo; supermandare, potler dvezhiti; superredere, verhu jéſti, ali potler jéſti; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
povedati dov., F30, aſserere, ẛa reis povédati, poterditi; dic, rezi, povi; dicam, porezhem, bóm djal, ali povédal; dicere, rezhi, povédati, praviti; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; patefacere, resodéti, odpréti, povédati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na ṡnanîe da; referri, naṡai parneſti, poverniti, povédati
pravičen prid., F13, causarius, -a, -um, kateri da urṡhoh pravizhin, ſluṡhbó ẛgubiti; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; juridicus, -a, -um, kar je prou, inu pravizhnu; justa bella gerere, pravizhne voiṡke rovnati, pelati; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificari, ṡa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; justus, -a, -um, pravizhen; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; juvat eſse justum, nuznu je pravizhnimu biti; pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; sinceris, pravizhniga ſerzá; sincerus, -a, -um, vel syncerus, zhiſt, redlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá
prilastiti dov., F10, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; appropriare, perlaſtiti, laſtnu ſturiti; appropriare, perlaſtiti, v:g: perlaſtnu; attribuere, perdati, zhesdati, perlaſtiti; dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati, perlaſtiti; desacrare, perṡhègnati, perlaſtiti; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti
priložiti dov., F19, addere, perkladati, perdati, vezh dati, perloẛhiti; adhaerere corde, ſerzè k'enimu perloshiti; adhibere, nuzati, perſtaviti, perloshiti, leſſem, ali tia derṡhati; adjungere, perloshiti, perkladati; affodere, perkopati, perdergniti, s'kopanîam kai perloṡhiti; allego, -ere, perloṡhiti, eniga v'tovariſhtvu vẛèti; applico, -are, perloṡhiti, pertiſniti, perlipiti, perſloniti, perpelati, perdruṡhiti, pervẛèti, k'nuzu oberniti; appono, -ere, perloṡhiti, naprei polagati, pokladati; augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; coaddere, v'kupai perloṡhiti; collator, kateri zhes dá, perloṡhy, dá, ẛrozhy, permozhnyk; enavare, mujo inu déllu na eno reizh oberniti, mujo inu fliṡ perloṡhiti; impendere, tratiti, vun dati, perloṡhiti, potroſhiti; impendere laborem, mujo, ali flis perloṡhiti, flis naloṡhiti; ingravare, preobloṡhiti, perloṡhiti, teṡhavo naloṡhiti; irrogare, perloṡhiti, naloṡhiti, gori poſtaviti; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti; superdicere, ſhevezh k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu; tenere cum aliquo, k'enimu perloṡhiti
primočnik m, collator, kateri zhes dá, perloṡhy, dá, ẛrozhy, permozhnyk
pripuščati nedov., F3, equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri kobile h'paſtuhom perpuṡzha; proriga, vel pruriga, kateri paſtuha h'kobilam perpuṡzha
prisoditi dov., F4, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; addicere, item, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; adjudicare, perſoditi, ſposnati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi
rast m, pterygium, -ÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi
roka ž, F104, ambidenter, livizhar, kateri s'obéma rokama glyh déla; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; armilla, -ae, ſnaga ma rokah; autographum, laſtne rokè piſmu; capeſsere, capescere, priemati, k'rokam vṡèti; depositor, kateri s'rók dá; expansio manibus, s'reſpètimi rokami; manus, -us, roka; metacarpium, tá hribiz na roki; praestò, per rokah, pred rokami biti; stipulata manu, kir eden enimu v'roke ſeṡhe, inu oblubi
sad m, F59, abortire, en mertou ſad roditi; foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani, kamra ṡa ſad; pomarius, -rÿ, kateri ſad predaja, ſadú predajaviz; sic sad, retro, ſad uerò fructum sonat; sitopola, kateri ſad kupuje; termes, -tis, ena odlomnîena mladiza, ali veya s'ſadom; tunicela, vel tunica, ſadú olupki
sedmina ž, F5, convivium funebre, ṡedmina; ferales epulae, pogrebṡku koſſilu, ali ſedmina; parentalia, -orum, tá ſedmina, ali koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; septima, -ae, ſedmina
slovo s, F9, abiens, kateri prózh grè, kateri ſlavu vẛame; ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe, drugam poſtavlenîe; dimittere concilium, ẛbraliṡzhe naroṡen puſtiti, ſlavú dati; dimittere uxorem, famulum, ṡheni ali hlapzi ſlavú dati, odgnati; exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele; militem exauthorare, ṡholnerju ſlavú dati; miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe sholnerjam ſlavú dá; repudiare uxorem, ṡheni ſlavú dati, jo prózh odgnati, odpahniti; valefaciens, dicens male, ſlavú vṡèti. 2.Cor:2.v.13
štriheljc m, F2, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; obelus, -li, tudi, virgula in margine libri, ta ṡhtrihilz na kraju teh buqui
takov prid., F14, ejusmodi, takove viṡhe; ejusmodi opinionis, takove miſli; fibratus, -a, -um, kar ima takove ṡhilize, laṡze inu korenizhize; fistucatio, takovu notar ubyanîe; haruspica, zuperniza, ali ena tokova[!] boginîa; huius modi, takou, takeſhen, takeſhne viṡhe; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; pexatus, -a, -um, s'takoviga ſukna, kateru nei oſtriṡhenu, v'zuniaſt gvant oblézhen; quadruplari, ſe takove ſluṡhbè podſtopiti; satyricus, -a, -um, kar k'eni takovi ṡmeiſhnîavi inu popiſſanîu ſliſhi; tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en ygraviz take ygrè; tribunatus, -tus, tá ſtán, ali ſluṡhba takoviga oblaſtnika; tribunitius, -a, -um, tá obláſt eniga takoviga naprei poſtavlenika
vlečen del., F10, aes ductile, ta vleizheni kuffer; aurum retum, vlézhenu ẛlatú; ductus, -us, pelanîe, vleizhen, kován; interductus, -us, s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; prolatatus, -a, -um, na daile vleizhen; prolatus, -a, -um, naprei perneſſen, na daile vleizhen; raptatus, -a, -um, vleizhen; retractus, -a, -um, naṡai vleizhen; subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; tractus, -a, -um, potegnîen, vleizhen
voščiti dov., F11, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; augurare, vóṡzhiti; avere, pegerovati, ṡheléti, voszhiti; congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; discupere, cilú pegerovati, inu voṡzhiti, mozhnu ṡheléti; exoptare, voṡzhiti, pegerovati, poṡheléti; gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; optans, kateri voṡzhi, ṡhelý; optare, voṡzhiti, ṡheleti; precari dira alicui, enimu vſe nadluge voṡzhiti, ga kleti; prim. nevoščiti
vrba ž, F6, amerina, beka, ali verba; frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; salix, -cis, verba; vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje
z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si
zakonji prid., marita pecunia, kar ſe mladim ṡakoinim ludèm h'pomuzhi da
zapaden del., F2, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapadeniga blagá; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá
zaročen del., F2, copulatus, -a, -um, ẛarozhen, ẛvèẛan; parapherna, -orum, tá dar, kateri eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu
zastopiti dov., F16, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe, ſe na vezh pooti ẛaſtopi; comprehendere, popaſti ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ṡaſtopiti; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne ṡaſtopiti; inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti; intellegitur, ſe ṡaſtopi; intelligens, kateri ṡaſtopi; intelligere, ṡaſtopiti; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda; pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti; percallere, dobru ṡnati, dobru ṡaſtopiti; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; perputare, dat eno reizh dobru ṡaſtopiti, ali reṡodéti; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati
zbuden del., F3, evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; excitatus, ṡbuden, ṡdramlen, frihtik; expergefactus, -a, -um, ṡbuden
znanje1 s, F24, annuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; enuntiator, enuntiatrix, kateri kai na ṡnanîe da; evulgare, reṡglaſſiti, na ṡnanîe dati; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na ṡnanîe da; succlamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati na ṡnanîe
zročiti dov., F3, collator, kateri zhes dá, perloṡhy, dá, ẛrozhy, permozhnyk; consignare pecuniam, ẛrozhiti danarje; omnia sunt comittenda fortunae, vſe rizhy ſe morejo ſrèzhi ẛrozhiti
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]