datíranje -a s (ȋ) glagolnik od datirati: datiranje uradne listine / datiranje izkopanih arheoloških predmetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
datírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo
- 2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek
- 3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja
datíran -a -o: pismo je datirano s 26. marcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
indíkcija -e ž (í) zgod., v srednjeveških listinah označevanje let po petnajstletnih ciklusih, računanih od leta 3 pred našim štetjem: datirati po indikcijah // število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu, rimsko število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nájdba -e ž (ȃ) - 1. najdeni predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: datirati, proučevati najdbo; dragocena, zanimiva najdba / antična, neolitska najdba / arheološka najdba
♦ arheol. depojska najdba - 2. glagolnik od najti: prijaviti, sporočiti najdbo; najdba bronaste sekire; najdba zaklada / star. najdba kraške jame odkritje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.