ákcija-esamostalnik ženskega spolaorganizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolánbôlna -opridevniknezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
debelóst -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi;
prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
debelóst -i
ž dejstvo, da ima kdo na pogled na telesu razmeroma veliko tolšče![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
debelost -i (debelost, debelust) samostalnik ženskega spola1. lastnost tistega, ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče; SODOBNA USTREZNICA: debelost
1.1 ekspresivno stanje človeka, ki ima velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. razsežnost v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: globina
3. ekspresivno ravnanje, ki ni v skladu s pametjo, razumom; SODOBNA USTREZNICA: nespamet
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
degú samostalnik moškega spolaiz zoologije hrčku ali manjši veverici podoben južnoameriški glodalec z dolgim tankim repom, po izvoru iz osrednjega Čila; Octodon degus
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dietétik dietétika samostalnik moškega spola [dijetétik] strokovnjak za dietetiko; SINONIMI: dietolog
STALNE ZVEZE: klinični dietetik ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätetiker iz ↑dietetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Energijski, energetskiZanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hodíti hódim
nedov.1.
premikati se s korakanjemSINONIMI:
stopati1,
ekspr. capkati,
ekspr. capljati,
ekspr. coklariti,
ekspr. coklati,
slabš. hlačati,
otr. hodkati,
knj.izroč. klamati,
knj.izroč. klamoteriti,
ekspr. klapati,
slabš. klobuštrati,
slabš. kolovratiti,
star. koračiti,
ekspr. korakati,
pog. kresati jo,
slabš. krevsati,
ekspr. laziti,
ekspr. lesti,
ekspr. mahati jo,
ekspr. majati se,
ekspr. mandrati,
ekspr. mazati jo,
ekspr. mendrati,
ekspr. meriti,
ekspr. mezgati,
ekspr. motoviliti,
ekspr. opletati,
ekspr. pešačiti,
ekspr. petati,
ekspr. pobirati jo,
ekspr. pobirati korake,
star. pomikati se,
ekspr. praskati,
knj.izroč. pregibati se2,
ekspr. prekladati noge,
ekspr. premikati se,
slabš. racati,
ekspr. repati2,
ekspr. repiti,
ekspr. repljati,
ekspr. sekati jo,
ekspr. stopicati,
ekspr. štorkljati,
ekspr. tacati,
otr. tajcati,
ekspr. tolči jo,
ekspr. ubirati jo,
ekspr. ubirati korake,
ekspr. ubirati pot 2.
s prislovnim določilom večkrat opraviti kako pot GLEJ ŠE SINONIM: nositi,
posnemati,
zapeljevatiGLEJ ŠE: dninariti,
napreden,
obiskovati,
obiskovati,
obut,
opravek,
potovati,
prehajati,
šolati se,
vasovati,
vračati se
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
čepéti kot kóklja [na jájcih],
glédati kóga kot žába jájce,
hodíti kot po jájcih,
iméti jájca,
iskáti dláko v jájcu,
Kolúmbovo jájce,
kot kóklja [na jájcih],
[kot] kúkavičje jájce,
ne iméti jájc,
podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce,
práskati se po jájcih,
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca,
zijáti kot žába jájce
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
klobása -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase;
cela klobasa;
prekajene, sveže klobase;
nekoliko premastna klobasa;
odrezati kolobarček, košček klobase;
pol klobase;
špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa// kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase;
na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka
● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti
♦ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
línija Frazemi s sestavino línija:
línija nàjmánjšega odpôra,
ohraníti vítko línijo,
vítka línija
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mákrobiótik -a m (ȃ-ọ́) 1. strokovnjak za makrobiotiko: pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika 2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nagíbati -am in -ljem nedov. (ī) 1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nagibal čoln zdaj na eno, zdaj na drugo stran;
steber se nagiba v levo;
ob vsakem zamahu sekire se je drevo bolj nagibalo / nagibala je posodo, dokler ni vsa tekočina odtekla // spravljati kaj iz vodoravne lege v poševno: nagibal je mizo, da so svinčniki zdrseli na tla; zaradi dodane uteži se tehtnica nagiba / težki sneg je nagibal veje do tal upogibal / ekspr. hrast nagiba veje na vse strani širi, razprostira2. knjiž. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: ta dejstva me nujno nagibajo, da ga obsodim;
motivi, vzroki, ki nagibajo človeka k reševanju problemov / ljubezen ga nagiba k dobremu // nagovarjati, prigovarjati: prijatelji so ga nagibali, naj se poroči / voditelji so z vsemi sredstvi nagibali volivce na svojo stran so jih skušali pridobiti
● ekspr. pridno nagibajo kozarce pijejo, navadno vino; ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položajnagibati se
1. sklanjati se: nagibati se nad vodo, skozi okno
2. v zvezi s k izražati, kazati:
a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagiba se k branju, filozofiranju; že kot otrok se je nagibal h glasbi / nagibati se k pitju / nagibati se k ljubosumju, pustolovstvu; nagiba se k samomoru; otrok se nagiba k površnosti je nekoliko površen; pisateljica se nagiba v idiličnost rada opisuje idilično življenje
b) podobne, enake nazore, ideje, stališča: nagibal se je h komunistični partiji; nagiba se k naprednemu taboru / k takemu stališču se nagiba večina držav
// imeti možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: nagibati se k angini, tuberkulozi; nagibati se h krvavitvam / nagibati se k debelosti
3. ekspr. bližati se koncu: dan se že nagiba / jesen se je nagibala v zimo
● ekspr. krivulja njegove slave se je začela nagibati postaja manj slaven; ekspr. nagiba se k sladkarijam rad jih ima, je; ekspr. z ljubeznijo se je nagibala nad bolnim očetom ljubeznivo, skrbno mu je stregla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Nevadbena termogenezaZanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
píkničen -čna -o prid. (ī) med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
porógati se -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala;
ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
porógati se -am se dov. (ọ̑) komu ~ ~ fantu zaradi debelosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Predsodek do prekomerne telesne težeZanima me, kateri slovenski termin uporabiti kot ustreznik angleškega termina weight bias , ki označuje negativni odnos, prepričanja, sodbe, stereotipe in diskriminacijo do ljudi s prekomerno telesno težo. Predsodki o teži ali pristranskost glede teže ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje;
skriti dokumente, dragocenosti, pisma;
skriti orožje;
skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker;
ubežnika so skrili pred zasledovalci;
dobro skriti;
skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njoskríti se
1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim
2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu
// postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih
● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on
skrívši zastar.:
zajokala je, skrivši obraz v dlani
skrít -a -o
1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami
2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata
// ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile
● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito
♦ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega;
prim. skrivši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, meda) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi;
sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive;
sladko jabolko;
grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem// pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero;
te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek;
sladke oči;
sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek;
na videz so bili sladki z njim;
gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zeljesládko in sladkó prisl.:
sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo
sládki -a -o sam.:
rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih;
prim. sladko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód,
[glás] kot iz sóda,
gláva [kóga] je kot sód,
iméti glávo kot sód,
iméti trébuh kot sód,
izbíti sódu dnò,
[kàkor] sód brez dnà,
metáti kàj v sód brez dnà,
natákati v sód brez dnà,
pijàn kot sód,
polníti sód(e) brez dnà,
sedéti na sódu smodníka,
sód smodníka,
trébuh je kot sód,
živéti na sódu smodníka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
dáti kàj na strán,
drúga strán medálje,
íti na strán,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
nasprótna strán,
obrníti nôvo strán zgodovíne,
obrníti še êno strán čésa/v čém,
spŕte straní,
státi na stráni,
státi na stráni kóga,
šálo na strán,
znájti se na stráni kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zamaščênost -i ž (é) značilnost zamaščenega: karte so se lepile od zamaščenosti
● ekspr. posmehovali so se njegovi zamaščenosti debelosti
♦ med. čezmerna nakopičenost maščobe v telesu, organih, tkivih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.