Tiskanje

bruno -a (brunu, bruvno) samostalnik srednjega spola

1. na dveh straneh obtesano deblo; SODOBNA USTREZNICA: bruno

1.1 v razlagalnih besedilih velika pomanjkljivost, ki je osebek noče videti; SODOBNA USTREZNICA: napaka, slabost

FREKVENCA: 45 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dę́bəłce, n. dem. deblo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

deblo [déblo] samostalnik srednjega spola

deblo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

deblo s deblo: Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu tož. ed., inu veje (IV, 322)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

deblo -a (deblu, deblo) samostalnik srednjega spola

olesenelo steblo dreves; SODOBNA USTREZNICA: deblo

FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola

1. več lesnatih rastlin z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevje

2. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo

2.1 pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni z obešanjem; SODOBNA USTREZNICA: vislice

3. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les

FREKVENCA: 108 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola

1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo

2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo

3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les

4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih

TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

híba 2., f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc-Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.), KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hrúškov, adj. Birn-, vom Birnbaum; hruškovo deblo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

klẹ́ščevəc, -vca, m. okleščeno deblo, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

korenínovəc, -vca, m. deblo pri koreninah, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

korę̑novəc, -vca, m. deblo pri korenu, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.-Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.-SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; (Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

narẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Anschnitt machen, anschneiden; n. deblo, lubje, palico; narezan list, gekerbtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) eine gewisse Menge abschneiden oder zerschneiden; n. šib, kruha, krompirja; — 3) durchhauen abprügeln: n. koga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

obrásti, -rástem, vb. pf. 1) umwachsen; bršljan je obrastel deblo; — 2) bewachsen: s travo obraščen hrib; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, mit Gras überzogen werden, Federn, Haare bekommen udgl.); parobek se je obrastel; drevo se je obraslo, der Baum hat viel Holz aufgelegt, Cig.; — 3) o. se, wieder verwachsen; rana (na drevesu, na telesu) se obraste; — 4) obrasti = o. se, sich bestauden, Mur.; sich bewachsen: drevo je obraslo, vzhŠt.; s travo obrasti, sich mit Gras bedecken, Dalm.; part. perf. pass. nav. obraščen; obrasten, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

obráščati, -am, vb. impf. ad obrasti; 1) umwachsen; bršljan deblo obrašča; — 2) bewachsen; trava obrašča grob; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, sich mit Gras bedecken, Federn, Haare bekommen); — drevesa se obraščajo, die Bäume beholzen sich, Cig.; — 3) o. se, verwachsen, sich vernarben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

okobáliti, -ȃlim, vb. pf. mit den Füßen rittlings umklammern, Cig., M., Kr.; o. konja, das Pferd besteigen, C.; posekano deblo je okobalil, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. okobalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

prekláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durchspalten; deblo p.; p. komu glavo; p. se, sich spalten; palica se je preklala na dvoje; — 2) überstechen (im Kartenspiel), C.; — 3) p. se, sich durchbeißen (fig.), Cig.; — 4) = zaklati bolno živinče, da se reši meso, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (pogl. priklati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

skǫ́rjav, adj. rauhrindig, krustig, Cig., Jan.; skorjavo deblo, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

skumrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skumrati, Jan.; = posušiti se: deblo je skumrnelo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stéblọ, n. 1) der Stengel (caulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — 2) = kapusova sajenica, die Krautpflanze, Banjščice-Erj. (Torb.); — 3) der Halm, Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) = deblo, der Baumstamm, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Rec.; — tudi: stəblọ̀, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stéblo -a s
1. steblo, deblo: žuno klüka na dreva stebli AI 1878, 3
2. trup: Tu sze zacsne nyega [telo] szteblo, ali 'zivot, trüp KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

strom [strȍm] samostalnik moškega spola

drevesno deblo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

štok1 [deblo] sam. m ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584-Reg2, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

učę́liti, -im, vb. pf. u. deblo, den Stamm am Ende glatt abschneiden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vrhǫ̑vəc, -vca, m. 1) = gornik 2), der Berghold, der Weinbauer, C.; — der Bewohner eines Berggipfels, der Kogler, Jarn.; — 2) deblo pri vrhu, Savinska dol.; — 3) die obere Thürschwelle, Cerkno (Goriš.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zapíkniti, -pȋknem, vb. pf. = zapičiti, C.; v zemljo zapiknjena sablja, Let.; meč se je v deblo zapiknil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.