eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
óboa óboe samostalnik ženskega spola [óboa] 1. pihalo z dvojnim jezičkom in jasnim, prodornim tonom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oboe, it. oboe iz frc. hautbois ‛oboa’ iz haut ‛visok’ + bois ‛les’, prvotno ‛lesena piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’ - več ...
Število zadetkov: 1