au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ)
1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair
2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati
delávnicaSSKJ -e ž (ȃ)
organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; dejavnica (2), workshop: likovne delavnice; otroške delavnice; ustvarjalne delavnice; Udeleženci posameznih delavnic so predstavili svoje delo na koncertih E (↑)délati
delohólik -a m, člov. (ọ́)
kdor je zasvojen z delom: Deloholik je prepričan, da je neodgovorno ne delati vsak razpoložljivi trenutek E po zgledu agl. workaholic iz (↑)délo + (↑)(alko)hólik
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
erotizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, da kaj vzbuja ali stopnjuje spolno slo: Razmah popularne kulture v šestdesetih je erotiziral vsa področja, od dizajna do filma, glasbe in mode E ← nem. erotisieren iz (↑)êros
evangelizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj krščansko z oznanjanjem evangelija; pokristjanjevatiSSKJ: Zbranim delegatom sinode je papež položil na srce, da je njihova prva in temeljna skrb evangelizirati, oznanjati novico o odrešenju v Kristusu E (↑)evangélij
fintírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. z določenim namenom zavajati koga v zmoto; varatiSSKJ: Arthur je svoje viteze dobro fintiral: da se ne bi tepli za stolčke, jih je posedel za okroglo mizo
2. šport. žarg. pri športni igri delati gib, ki naj zmede nasprotnika: Običajno pri strelih z bele točke uspešno fintira vratarja, to pot pa je močno sprožil strel vsaj meter mimo leve vratnice E (↑)fínta
fótkati -am nedov. (ọ̑) pog.
delati posnetke za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografiratiSSKJ: Nihče več ne slika, ne dela fotografij ali posnetkov, vsi le fotkajo in delajo fotke E ↑fótka
gostítiSSKJ -ím nedov. (ī í)
delati, kar je potrebno, da se javni dogodek, povezan s sodelovanjem določene osebe, skupine oseb, uresničuje v določenem kraju, državi: gostiti predsednika; gostiti ekipo; gostiti tekmo; Vrh tekmovalne sezone bo sredi februarja, ko bodo na Švedskem gostili svetovno prvenstvo E (↑)gòst
grafitíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, ustvarjati grafite: Poleg ilegalnega ustvarjanja na urbanih površinah nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
// spreminjati podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; Potem ko so ostali brez vnaprej plačanih vstopnic, so razjarjeni navijači v hotelskih sobah razbijali vse povprek, grafitirali hodnike in uničevali pročelje E ↑grafít
hrapáviti -im nedov. (á ȃ)
delati kaj hrapavo: hrapaviti betonsko vozišče v predoru z uporabo vodnega topa in udarnih kladiv; V postopku hrapavljenja se debelina betona zmanjša zgolj za nekaj milimetrov, zato ga je mogoče večkrat na novo hrapaviti E (↑)hrápav
islamizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. uvajati, širiti islam: Moj namen ni islamizirati Zahod, kakor mi očitajo, ampak modernizirati islam
2. delati kaj muslimansko: To so vojašnice, iz katerih vladne sile napadajo uporne Nube, in hkrati taborišča, v katera zapirajo tiste, ki jih ulove, da jih nato civilizirajo, se pravi arabizirajo in islamizirajo E (↑)íslam
kelnáriti -im nedov. (á ȃ) pog.
delati kot natakar: Najstarejša gostilničarka pod Alpami v svojem baru kelnari že desetletja E (↑)kélnar
klošáriti -im nedov. (á ȃ)
biti, živeti kot brezdomec, potepuh: klošariti po Ljubljani; Življenje je kmalu zavozila: psihično in fizično zlomljena je nehala delati in začela klošariti E (↑)klošár
kofétkanje -a s (ẹ̑) pog.
pitje kave, pogosto v povezavi z druženjem: Odkar sem dobila službo na področju, kjer sem si vedno želela delati, to je v razvojnem podjetju, mi zmanjkuje časa za zabave in kofetkanje v barih E ↑kofétkati
máher -ja m, člov. (á) pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojsterSSKJ: Postal je pravi maher za lesene strope E ← nem. Macher 'organizator, vodja, sposoben človek' iz machen 'delati, narediti'
mamotóm -a m (ọ̑) med.
naprava za vakuumski odvzem tkiva v dojkah: Na onkološkem inštitutu je začel delati nov mamotom E ← agl. mammotome po imenu izdelka Mammotome® (od 1995) proizvajalca Devicor Medical Products iz lat. mamma 'dojka' + gr. tómos 'del, izrez'
mešihát -a m (ȃ) pri muslimanih
1. enota v organizaciji islamske verske skupnosti, ki obsega več džematov: ustanoviti mešihat; Oktobra leta 2001 je v Sloveniji začel delati prvi pravi muftija (do takrat so bili le vršilci dolžnosti), ki vodi mešihat v Sloveniji
2. sedež te enote: prostori mešihata; Odbor islamske verske skupnosti je leta 1981 kupil hišo v Ljubljani in jo preuredil v mešihat, ki je bil edini tovrstni objekt v Sloveniji do leta 1990
3. izvršni organ najvišjega zakonodajnega telesa islamske verske skupnosti: predsednik mešihata; Vse zadeve islamske skupnosti na Hrvaškem ureja mešihat v Zagrebu E ← bos. mešìhāt ← tur. meşihat ← arab. mašīẖa
ozavéščati -am nedov. (ẹ́)
delati, povzročati, da kdo kaj spozna, se česa zave: Mlade so ozaveščali o nevarnostih čezmernega pitja alkohola E (↑)ozavéstiti
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
pavzêr -ja m, člov. (ȇ) pog.
študent, ki se zaradi neopravljenih obveznosti ne more vpisati v naslednji letnik: Nekateri študentski servisi so že začeli obveščati, da študenti pavzerji prihodnje leto ne bodo več mogli delati prek servisa E (↑)pavzírati
pizdaríja -e ž (ȋ) vulg.
1. neprimerno, grdo, slabo dejanje: delati pizdarije; Takrat bom polnoleten in ne boš več odgovorna zame in se ti ne bo več treba sekirati zaradi mojih pizdarij
2. težave, zmešnjava: Dovolj je en prenapet navijač košarkaškega kluba, pa imamo pizdarijo
3. neumnost: To, da so se dogajale take stvari, je čista pizdarija E (↑)pízda
pòdzaposlênost -i in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ)
1. zaposlitev s skrajšim delovnim časom, delna upokojitev, občasna zaposlitev: Klasičen primer podzaposlenosti so ljudje, ki delajo skrajšani delovni čas, želeli pa bi delati polni
2. zaposlitev pod ravnijo delovne zmožnosti ali drugačna od poklicnega področja, od poklicne usposobljenosti: odpraviti podzaposlenost; oblike podzaposlenosti; Vse večja bo tudi podzaposlenost mladih – kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija E iz pòdzaposlèn iz podzaposlíti iz (↑)zaposlíti
poprávec -vca m, živ. (ȃ) pog.
popravni izpit: imeti popravca; Veseli bodo tisti, ki so morali zaradi maturitetnih popravcev maturo delati ponovno E univerbizirano iz poprávni izpít
pregorévatiSSKJ -am nedov. (ẹ́) ekspr.
izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgorevatiSSKJ: čustveno pregorevati; Venomer je treba delati nekaj svežega in s tem napredovati; pregorevati začneš takrat, ko se ne počutiš več stoodstotno dobro E ↑pregoréti
prizemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljevati (1): Svojo zgodbo prizemljuje z bogastvom zanimivih, bolj ali manj neznanih detajlov in življenjske empirije
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljevati (2): Zakon prizemljuje ljudi v realnost in jih ne pelje v fantazijo, zakon je torej preveč zahteven, realističen in ne dovolj romantičen E ↑prizemljíti
raper -ja cit. [rêper] in rêper -ja m, člov. (ȇ)
kdor izvaja rap glasbo: Pravzaprav je bilo dosti težje in precej drugače delati s pevci, ker raper sploh ne potrebuje glasbe, ampak le ritem | Kot se za reperje spodobi, opisujejo tudi socialno okolje, iz katerega prihajajo E ← agl. raper iz ↑rap1
razdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
podrobno, postopno obdelati, proučiti: razdelati sistem; natančno razdelati; V svojih pripovedovanjih razdela različne segmente slovenstva in jih nenehoma povezuje s svojo percepcijo in z odnosom do njih E (↑)délati
razprševátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev; Pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj optimalno E ↑razpršíti
rèaktualizírati -am nedov. in dov. (ȅ-ȋ)
ponovno aktualizirati, delati aktualno, sodobno: Najstarejši literarni narodi imajo največ literarnega kapitala, saj vsak pisatelj na povsem svoj način uteleša, reaktualizira literarni kapital svojega naroda E ← nem. reaktualisieren iz (↑)re… + (↑)aktualizírati
remake -ka cit. [rimêjk] in rimêjk -a m (ȇ)
novejši posnetek, novejša izvedba uspešnega starejšega umetniškega dela, zlasti filmskega, gledališkega, glasbenega: Najprej je treba povedati, da je to pravzaprav remake, in sicer znamenitega filma Dvanajst jeznih mož, ki ga je leta 1957 posnel Sidney Lumet s Henryjem Fondo v naslovni vlogi | To je samo rimejk avantgard, kakršne gledamo na Beneškem bienalu E ← agl. remake, prvotno 'ponovno narediti', iz (↑)re… + make 'delati, narediti'
sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog. 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj 2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko 3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesútisesúvati seSSKJ -am se nedov. (ú)
prihajati v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedovati: Operacijski sistem lahko postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
štálaSSKJ -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
neurejen, neprijeten položaj: delati štalo; cela štala; Pri kraji avta so me zalotili policaji in mi naredili štalo E ← it. stalla 'hlev'
tabuizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati iz česa tabu: Če starši ne govorijo o spolnosti oziroma jo tabuizirajo ali celo negativno stigmatizirajo kot nekaj grdega, bo otrok to negativno konotacijo najverjetneje obdržal tudi v odrasli dobi E (↑)tabú
trebušnják -a m (á) nav. mn.
telesna vaja za krepitev trebušnih mišic, pri kateri se leži na hrbtu s pokrčenimi nogami in vzravnano dviguje trup ali zgornji del trupa: delati trebušnjake; Pravilno izvedeni trebušnjaki so najmanj toliko učinkoviti kot vadba na kateri koli napravi E (↑)trebúšen1
trímati -am nedov. (ȋ)
rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje; trimčkati: Če še niste začeli trimati, začnite danes E (↑)trím
trímčkati -am nedov. (ȋ)
rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje; trimati: Petnajst dni na leto se potapljam, trikrat grem na turo v hribe, občasno trimčkam, tečem E (↑)trím
troublemaker -ja cit. [trábəlmêjker] m, člov. (ȃ-é)
kdor povzroča težave: Sčasoma si je pridobil svojevrsten sloves nenehnega troublemakerja, s katerim je nekako pač treba živeti E ← agl. troublemaker iz trouble 'težava' + tvor. od make 'delati'
vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja?
2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen
zaklépatiSSKJ -am nedov. (ẹ̑)
delati, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zaklepati telefon; zaklepati datoteke; Da bi se izognili neželenemu vzpostavljanju zveze, je priporočljivo zaklepati tipkovnico E < pslov. *zaklepati h (↑)klepáti
zasvájati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram E (↑)zasvojíti
žánrskost -i ž (á)
lastnost, značilnost žanrskega: poudarjena žanrskost; Nič nimam proti žanrom in žanrskosti, ki je nujna in legitimna kulturna usedlina, menim pa, da je novo glasbo mogoče delati le na podlagi neobremenjenosti in žanrskega spajanja E (↑)žánrski
žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurirati: žurati do jutra; hoditi žurat s prijatelji; Nameravam študirati in zraven delati, poleg tega pa še žurati, tako da se kar veselim študentskega življenja E ↑žúr