Tiskanje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

arcnija ž, F73, amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticum, arznîa, katera odpèra; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; collyrium, arznia ṡa ozhy; curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti; dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati; masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi; medicamenta, Imena teh Arznÿ; panchrestum, -ti, ena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remedia, te narbulſhe arznie; remedium, -ÿ, arznia; theriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá

beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili

bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati

brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2

brazda ž, F7, arula, ena v'podobi ene braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; novalia, braṡde; sulcare, orati, braṡde délati; sulcus, -ci, jamizh, braṡda; prim. bruzda2

bukve ž mn., F77, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; album civitatis, méſtne buque; anatecta, ene is vezh drugih buqvu v'kup isvesane buque; annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leta popiſſovanîe; biblia, buque ſvetiga piſma; bibliographus, kateri buque piſhe; bibliotheca, kir ſe buque hranio; biblos, graecè, buque; breviarium, duhovske buque ẛa molitou; georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu buque; lexicon, beſsedne buque; miſsale, maſhne buque; Novum Dictionarium, Nove beſſedne Buque; pentateuchus, -chi, ene velike Buque, v'pèt buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove Buque; protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne buque; rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe; tabulae publicae, gmain méſtne buque; volumen, -nis, ene buque

cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka

cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

cifrati nedov., ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati, liṡhpati, zhednu délati, perpravlati

cimprati nedov., F20, aedificantes, kateri zimprajo, ali ẛydajo; aedificare, zimprati, ẛydati; aedificator, -oris, kateri zimpra ali puſty zimprati, ali ẛydati, ẛydár; asciare, ublati, zimprati; astruere, gori zimprati; construere, zimprati; distruere, poſebe zimprati; edolare, zimprati, ponoviti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; praestruere, naprei kai zimprati; reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali zimprati; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra; turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali zimprati; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati

častiti nedov., F14, adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati; celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti; cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, délati, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; devenerari, viſſoku zhaſtiti; honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; revereri, ſpoṡhtuvati, zhaſtiti, ſe perkloniti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu zhaſty; seraphis, -phis, en malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati; prim. nečastiti

čeden prid., F21, arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú; atticismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi zhedne ſturiti; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln; civilis, zheden; compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah; concinnus, -a, -um, ſnaṡhen, zheden, flèten; continens, ṡderṡhan, zheden; elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu, zhèden, zartanu leip; emblema, -tis, enu ṡriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu; lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden; morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren; ornare, liṡhpati, zhednu délati; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu zhedniga govorjenîa

èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali

črnkast prid., F4, infuscare, vinu s'vodó méſhati, zhernkaſtu délati; infuscus, -a, -um, zhernkaſt; obater, -tra, -trum, ṡazhernên, zhernkaſt; vitilago, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhloveṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe; prim. črkast

delati nedov., F256, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati; agere, délati, rovnati; arbitrum eſse, ſpravo délati; calvare, pléſhaſtu délati, golufati; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr dela, ali hrani; colere, délati, zhaſtiti; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; facere, ſturiti, délati; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; ingentes ferre gradus, velike korake délati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; malefacere, hudu délati, ali ſturiti; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke délati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj délati; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga ſe poſſoda ṡa pytje déla; myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah délajo; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; plicare, gubè délati; poenitentiam agere, pokuro délati; ponere leges, poſtave délati; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze déla; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla; sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe ṡhveplu déla; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; vas subactarium, poſſoda v'kateri ſe puter déla; vim inferre, poſyliti, ſylo délati

delati se nedov., F8, aspirat dies, dán ſe déla; diescit, dán ſe déla, ſe dnévi; dilucescit, dán ſe déla, ſvitlú perhaja; fingere amicitias, ſe priatel délati; illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati, ſe dán délati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; simulare, ſe hliniti, ſe dober délati

delo s, F106, accingere se operi, k'delli ſe perpraviti; activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán k'déllu; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam, s'dellam; fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa déllu, kovazhku déllu; factum, déllu, djanîe; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; interturbare, eniga na délli motiti; labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta; labor colonialis, tlaka, k'metiṡku déllu; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; occupatio, muja, déllu, opravilu; ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres délla poſtopaviz; operatio, déllu, déllanîe; operosè, s'teṡhkim déllom; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter; opificium opera multa sunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; plumario opere, s'roṡhnim déllom; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedélovin

dim m, F11, exhalatio, ſopariza, en puh, dim; fumosus, -a, -um, fumidus, polhen dima; fumus, dim; infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha; sicut virgula fumi, kakòr en raven dim; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, spúd dim délati; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; vapor, -oris, puh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza

dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh

do predl., F147, abusque, do tamkai; a calce ad initium, od konza noter do ṡazhetka; ad id tempus, do tega zhaſſa; adunum, vſi, do eniga; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; in, do, ut in crastinum, do jutri; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhivéti; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; pagatim, od vaſſi do vaſſi; penitus, cilú do konza; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit; tenus mare, do morjá; usque, do, noter; viritim, od moṡhá do moṡhá; prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]

dobiček m, F19, campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu; emolumentum, prid, núz, dobizhik, koriſt; foenus, -oris, dobivanîe, uharnia, dobizhik; foenusculum, -li, en maihin dobizhik; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; lucellum, -li, en maihin dobizhek; lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; quaestus, -us, dobitik, núz, ali dobizhik, tá pobrani danár; quasticulus, -li, en maihin pober, ali dobizhik; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik

dodelati dov., F15, colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare, pooblati, dodélati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; elaborare, iṡdélati, dodélati, iṡdélovati; exaedificare, dozimprati, doṡydati, dodélati, doverſhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; imponere extremam manum alicui rei, eno reizh dodélati; patrare, ſturiti, dodélati; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perfabricare, dozimprati, doṡydati, dodélati; perfector, -oris, kateri dodéla, ali fertig ſtury; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; pertendere, reṡgarniti, pregarniti, dodélati; pertexere, dotkati, dodélati

dokončati dov., F12, absólvere, odréshiti, odvèṡati, dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe dokonzhal; colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare opus, déllu dokonzhati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe dokonzhati, lipú govoriti; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti

dolbsti nedov., F7, caelare, reṡanu déllu délati, dobſti; caelator, tá kir s'dlétom lipú réṡhe, ali dube; cavare, dobṡti, ṡdubati, votliti; cavator, kateri doble, ali votlu déla, votlar; cestrum, vel caestrum, tudi enu ṡheleiṡu ṡa dobſti, teſla; concavare, dobſti; scalptor, kateri vun dube, ali reiṡhe

domisliti se dov., F3, animadvertere, ṡamerkati, ſe domiſliti, ſhtraffati; contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna domiſliti, kei kai golufniga narediti; recolere, ṡupèt ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati

držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy

ferahtati nedov., F12, coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡmagovati; contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti; contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati, ferrahtati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati, doli gledati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati; vituperare, ſvariti, grajati, ferrahtati, tadlati; prim. frahtati

flisati se nedov., F9, crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi; evigilare in studio, v'vuzhenîu ſe fliſſati; exercens, kateri ſe v'eni ali drugi rizhei fliſſa; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti

flisik prisl., F6, diligenter, ṡkerbnú, fliſſik; exquirens, kateri fliſſik ſpraſhuje; intentè, intentiùs, intentiſsimè, ſylnu fliſſig; navare, fliſſik délati, inu ſe mujati; naviter, s'fliſſom, fliſſik; perdiscere, dobru inu fliſſik ſe vuzhiti, ali ṡvuzhiti

gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi

gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna

glihati nedov., F5, astrolagiarius, kateri vro navia, inu gliha; caduccator, en ſel, kateri ṡa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim ſe ṡglihati; retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti: s'nou glihati; tractare, nuzati, glihati, rovnati; prim. neglihati

glina ž, F12, argilla, ylu, yloviza, glina; fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali s'perſty ſturjenu; fictilis, s'gline, perſtèn; illimis, et le, pres gline, pres blata; leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati; Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe glina kopa ṡa perſteno poſſodo

gnezditi nedov., internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati

gnezdo s, F9, cava, duplu kir tyze gnéṡda délajo; chlorio, ſternád tyza: chlorium, nîe gnéṡdu; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; nidus, -di, tyzhje gnéṡdu

gnojiti nedov., F6, fermentare terram, ṡemló gnoiti, dobru délati; fimare, gnoyti; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marga, -ae, ena ſorta beile ṡemlè, kakòr kraida, s'katero ty kmèti nyve gnojè; merdare, ſrati, gnoyti; stercorare, gnoyti

gnusnoba ž, F8, abominátio, gnuſnoba; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; detestatio, gnuſnoba; execramentum, gnuſnoba; fastidire, gnuſnobo délati; nausea, -ae, gravṡhanîe, gnuſnoba, nelúṡht; nauseam facere, gnuſnobo dajati; nauseola, -ae, maihina gnuſnoba

goljufati nedov., F5, calvare, pléſhaſtu délati, golufati; deludere, deludificari, obnorriti, galufati, ſpodélati; facere fucum, na ṡkrivnim ogolufati, golufati; fraudare, golufati; ludificatus, -ti, ludificator, goluf, kateri golufá, golufnik

gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt

gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna

gostiti nedov., F3, condensare, goſtiti, goſtú ſturiti; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti

gostovati nedov., tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati, eniga hudú, ali dobru iméti, goſtovati, nuzati, glihati, rovnati

gruntati nedov. in dov., F2, fundamenta jacere, temeliti, grunte poſtaviti, gruntati; fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati

guba ž, F21, adduplicare, topelt, ali v'dvei gubi ſturiti; decuplus, -a, -um, deſſetkrat tolikain, v'deſſet guby; duplex, -cis, et duplus, dvei gubei, topelt; duplicare, v'dvei gubei vṡèti; duplicitò, dupliciter, duplicitus, v'dvei gubei; duplio, -onis, ſhe enkrat tolikain, ſhe enkrat taku veliku v'dvei gubei; geminare, v'dvei gubei dévati; geminatio, v'dvei gubei ſturjenîe; geminatus, -a, -um, v'dvei gubei ſturjen; geminus, -a, -um, dvoji, v'dvei gubei; ingeminatus, -a , -um, v'dvei gubi ſturjen, topelt ſturjen; plica, -ae, ena guba, garba; plicare, gubè délati; plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè ſtaviti; plicatura, -ae, tú ṡgarlenu, ali v'gubo poſtavlenu; quincunplex, -cis, v'pèt guby; septemplex, v'ſedem guby. Eccl:20.v.14; simplex, -cis, v'eno gubó, préproſt; simpliciter, preproſtu, brumnu, v'eno gubó; triplicare, v'trigube délati, ali ſturiti; triplicatio, v'trigubè déllanîe; prim. giba

gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza

gvelbati nedov., F3, camerare, gvelbati, gvelb delati; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati

hiniti se nedov., simulare, ſe hiniti, ſe tayti, perglihati, ſe ſhaliti, ſe perkaṡovati, ſe dober délati

hrup m, F4, ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; tumultuosè, s'nepokojam, s'hrupom; tumultus, -us, hrúp, nepokoi

hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše

hudobija ž, F6, malignari, hudobovati, hudobio délati. Psl:82; malitia, hudobia; malitia diabolica, vraṡhya hudobia, malikovanîe; nequitia, -ae, nequities, -ei, hudobia, lotria; praestabilis super malitia, dolgu ṡaneſſe hudobÿ; vitium, -tÿ, nepopolnomoſt, tadel, hudobia, pregréha, ṡkaṡhenîe

hudobovati nedov., malignari, hudobovati, hudobio délati. Psl:82

il m, F5, bitumiare, s'ylom ṡamaṡati; leucargillon, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla

izkazati dov., F11, aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati, ṡaſtopnu navuzhiti, ozhitovati; delicare, iṡkaṡati; demonstrare, iṡkaṡati, pokaṡati; demonstrator, iṡkaṡavez, ta kateri pokaṡhe, ali iṡkashe; exhibere, iṡkaṡati, podati; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti; refutare, ṡavrézhi, odpovedati, drugazhi iṡkaṡati, de timu nei takú; repraesentare, iṡkaṡati, naprei poſtaviti, v'prizho pokaṡati; venerabundus, -a, -um, kateri eno zhaſt, ali poſhtenîe iṡkaṡhe

kavkljati nedov., F2, chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá: ali kauklá, tranṡhèra; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti

kej kaj (kejkaj) zaim., F23, aliquid, neikai, keikai; elucubrare, kei kai per luzhi délati; extorquere, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; persentiscere, kei kai ṡaſliſhati; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; res, rei, reizh, ena reizh, blagú, kei kai; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti

klamoteriti nedov., F2, hinc inde vacillare, et impengere, ſheſtoviliti, klamoteriti; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti

klopek m, F7, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; glomerare, klopke viti, na klopek viti; glomus, -mi, et ris, klopek, ali klopzhizh; inglomerare, klopke navyti, na en kúp viti

kokoš ž, F12, ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali, kokuſhi, raze, goſſy, etc:; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; gallina, -ae, kokúſṡh; gingrire, gaglati kakòr ena kokúṡh, ali gúṡ; meleagrides, Indianske kokuſhi, ali pure; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz, ena neṡnana tyza, tem povodnim kokuſham podobna. Sap:16; ovum urinum, jeize pres petelina od ſame kokuſhi; pipare, koklati, kokodakati, kakòr kokuſh; qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo; superponere gallinam ovis, kokúṡh naſaditi; supponere ova gallinae, kokúṡh naſaditi; tricae, -arum, ti laſſi, ali nyti, katere ſe kókuſham okuli nog opletó

kola s mn., F24, agina, -ae, luknîa ẛa reidnik per kullih; anungia, ẛa kulla maẛilu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla; axis, -xis, oſſa na katerih kula tekó; axis citus, ena hitra lahka kulla; axungia, ſalu ẛa kulla masati; biga, -ae, kaleſſel, ali kulla s'dvéma koinîama; carrus, carri, en vus, kulla; currus, vuoṡ, kulla; covinus, -ni, ene voiṡke kulla; decemjugis, en vuoṡ, ali kulla s'deſſetimi koinî, ali volly; falcatus currus, kulla s'ostrimi klinîami okovana; fistula, -ae, voye per kullih; jumentum plaustrarium, ṡhivina katera kulla vleizhe; plaustrum, -ri, ena kulla, ali en vuoṡ; plostrum, -ri, en vuoṡ, ali kulla; receptaculum curuum, kolovos, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; rheda, -ae, ena kulla, ſiny; rotare, okuli vertéti, kula délati, v'kollú vpleſti; sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe; sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; triga, -ae, try koinî en polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo; vehes, -is, en polhin naloṡhen vuoṡ, ali kula, kar ſe more enkrat pelati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kola s mn., pilentum visezha kola [Verant.78: Pilentum, Ein hăgeter wa[gen], Vißechya-kola]

korak m, F4, grullatorius gradus, cilú veliki koraki; ingentes ferre gradus, velike korake délati; paſsus, -us, ſtop, korák, ali korazhei; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pét inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou

kregati nedov., F6, acriter arguere, ẛlu inu oſtrú krégati; curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; exprobrare, oponaſhati, ozhitati, naprei metati, krégati; improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti; objurgare, eniga krégati, oſtru poſvariti; triare, krégati

krišpati nedov., rugare, ṡgarblenu delati, kriṡhpati

kriv2 prid., F16, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vúk ſovraṡhiti; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; derogatio, eni poſtavi krivú ſturjenîe; falsa doctrina, kriu navuk; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; iniquus, -a, -um, nepravizhen, kriu; injustus, -a, -um, nepravizhen, kriu; insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba; pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen, kriu, hudobin; reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen; stellionatus, ena kriva golufia; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe

krivica ž, F14, cataplectatio, ferṡhmaiht, kriviza teh beſſéd; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán, h'krivizi podmiten; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; eruscare, danarje s'krivizo dobivati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; injustè, krivú, po krivizi; injustitia, nepraviza, kriviza; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda

krivo sam., imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: krivo prisl., falsò, falsè, krivu

krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte

kugla ž, F11, alter, -alteris, ſvinzhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; discobolus, tá kateri tako kuglo mèzhe; glans, -dis, ṡhelod, kugla; glans ferrea, ṡheleṡna kugla; glans plumbea, ſvinzhena kugla; globus, -bi, kugla; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; patella, -ae, tudi jabolku, kugla na koleini; plumba, -ae, ena ſvinzhena kugla

kuhan del., F23, coctus, -a, -um, kuhan; decoctum, enu vkuhanîe, ali ena dobru kuhana reizh, ena kuhana arznia; defrutare, kuhanu vinu délati; defrutum, kuhanu vinu; elixus, -a, -um, kuhan, ṡkuhan; lixus, -a, -um, obvarjen, varjen, oparjen, kuhan; ovum sorbile, jeize mehku kuhanu, v'mèk; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik

kunšt ž, F58, alchimia, kunsht ẛlatú délati; ars, -tis, kunſt, navuk, vmétalnoſt, moiſtria; ars liberalis, ſlobodna kúnſt; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; lexica, beſſedna kunṡht; magice, -ces, zuparnie kunṡht; rhetoricè, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kunṡhti; torenticè, s'tó kunṡhtjo tega reiṡanîa; vafricies, -ei, huda kunṡht

kunštno prisl., F13, callidè, pregnanu, kunṡhtnu, golufnu; catè, modru, ẛhegavu, varnu, kunſhtnu; doctè, kunſhtnu, vuzhenu; fabrè, moiſtersku, kunſhtnu; fabrefacere, kunſhtnu, moiſtersku délati, ali ſturiti; fabrefactus, moiſtersku, kunſhtnu ſturjen; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; litteratè, kunṡhtnu, vuzhenu; perastutè, cilú kunṡhtnu, inu ſhegavu; perdoctè, cilú kunṡhtnu, ali vuzhenu; solerter, kunṡhtnu, hitru, modru, ṡkopú; topiarium, vel topium, vertna s'ṡelenîam kunṡhtnu nariena lipota; vulpinari, liſſizhiti, pregnanu rovnati, fólṡh, ali kunṡhtnu okuli hoditi

kup1 m, F43, acervatim, od kúpa do kúpa; acervus, -vi, en kúp; aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati; congeries, en kúp, garmada; cumulus, en kup; foenimeta, en kúp ali loniza ſiná; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu; prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn

kup2 m, F9, contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emptio, kup, kupovanîe, kupilu; levare annonam, ſturiti, de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati

kurbanje s, F5, coitur, kurbanîe; fornicatio, tudi kurbanîe; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga kurbanîa; scortatio, kurbanîe

kurbati se nedov., F6, coëo, coire, v'kupai priti, ſe ẛmeſhati, kurbati, v'kupai ẛdrushiti, ſe perdruṡhiti. 2.Mach:6.cap.; fornicari, lotrovati, ſe kurbati; incestare, v'ṡhlahti ſe kurbati, omadeṡhiti, meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; scortari, ſe kurbati; stuprare, s'eno drugo ṡheno ſe kurbati

len prid., F22, ab re est remiſsior, on je v'ſvoih rizhéh prevezh lejn, ali tragliu; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; desediosus, nemaren, len, tragliu, gingau; discinctus, -a, -um, reſpaſſani: tudi lein, tragliu, ṡanikeren; hebere, lein biti; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; iners, -tis, leṡhák, lein; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; lachanizare, nemaren inu lein biti; negligens, vtragliu, lein, nemaren, nefliſſen; persegnis, -ne, cilú lein, inu tragliu; piger, -ra, -rum, vtragliu, lein, nemarin, nedélovin; pigrari, pigritari, lein, nemarin, inu vtragliu biti per déllu; pigrescere, pigritare, nemarin, ali lein perhajati; reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſeida, inu n'hozhe délati; signipes, -dis, en lein zhlovik, kateri nei dubelṡhi hoditi, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla; signis, -gne, nemaren, lein, vtragliu; socors, -dis, nemarin, lein, nepametin; taediosus, -a, -um, tragliu, lein, toṡhliu; torpescere, lein perhajati; torpidus, -a, -um, obterpnên, nemarin, cilú lein, inu tragliu

lišpati nedov., F2, comere, zheſſati, liſhpati; ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati, liṡhpati, zhednu délati, perpravlati

lojen prid., F4, candela sebacca, lojena ſvézha; sebaceus, -a, -um, lojen; sebare candelas, lojene ſveizhe délati, lojenize délati; sevosus, -a, -um, lojen, polhin lojá

lojenica ž, F3, sebare candelas, lojene ſveizhe délati, lojenize délati; sevacea candela, lojeniza; sevare candelas, lojenize délati

lončarski prid., F3, figulinum, -ni, lonzharṡku déllu; figulinus, -a, -um, lonzharṡki; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati

luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi

luža ž, F4, colluvies, colluvio, -onis, pomie, neſnaga, luṡha; lacuna, -ae, mlaka, luſha; lacunare, mlako, ali lusho délati, ali jamo; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha

majhen prid., F169, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt; atriolum, enu maihinu dvoriszhize; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; curtus, -a, -um, kratik, maihin; dieicula, en kratek dán, en maihen zhaṡ, maihin dán; ebriolus, en maihen pyanez; exilis, tenák, maihin, ſúh; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; parvus, -a, -um, maihen; paulus, maihin; peculiolum, enu maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe; prim. mali

manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti

manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.

najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe

markak zaim., F3, ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti

med m, F28, acoetum, mèd, ẛgul zhiſt mèd; euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga dreveſſa; hydromeli, s'medú mediza; mel, mellis, med; mellifer, kar mèd pernaſha; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; mulseus, -a, -um, ſladák kakor mèd; promulsio, -dis, mediza, ali enu pytjè s'medom narijenu; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: med m, oricalchum, ermene med [Verant.71: Oricalchum, Kupffer, Meßin, Xuto-mido]

mehur m, F15, atheroma, atheromatis, en ẛhuul, ali mihúr; bubonicele, -les, eni mihurji v'teh ṡkrivnih kraih; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; bullare, mihurje na vodi délati; calculus, en kamenez, huda bolezhina v'mihurju; ebullare, naglu ṡlýti, ſe reſpozhiti, inu reṡlyti, kakòr en vodeni mihúr; furunculus, -li, en ṡhpizhaſt ṡhgèzhi mihúr; gingiva, -ae, meſſú okuli ṡoby, ali mihurji; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe; pustula, -ae, mihúr, mihuriz; tuber, -ris, garzha, mihúr, otúk, otékluſt, mauroh; ulcerosus, -a, -um, polhin tvorou, inu mihurjou, ali moṡlou; vesica, -ae, mihúr, meih

mešati nedov., F5, infuscare, vinu s'vodó méſhati, zhernkaſtu délati; miscere, meiſhati, ṡmeiſhati; remiscere, ṡupet méſhati, preméſhati, reṡméſhati; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡa maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza; vinum aqua diluere, vinu s'vodó meiſhati

mešetar m, F3, diactor, miſhetar, ſel v'mei dvéma; internuntius, miſhétar, en ſel v'mei dvéma viſhima; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati

mlačen prid., F12, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn; praetepere, poprei ṡmlazhiti, mlazhnu ſturiti; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil; tepefacere, mlazhnu sturiti; tepefieri, mlazhin perhajati; tepere, mlazhnu biti; tepescere, mlazhnu ratati; tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel; tepidare, mlazhiti, mlazhnu délati; tepidus, -a, -um, mlazhin; teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven

mlačiti nedov., tepidare, mlazhiti, mlazhnu délati

mladina ž, foetificare, mladino délati inu roditi

mlaka ž, F4, lacuna, -ae, mlaka, luſha; lacuna, -ae, mlaka, luṡha; lacunare, mlako, ali lusho délati, ali jamo; palus, paludis, muṡga, mlaka

mojstrsko prisl., F5, adfabrè, moiſtersku; fabre, moiſtersku, kunſhtnu: factum est fabrè, je moiſtersku ſturjenu; fabrefacere, kunſhtnu, moiſtersku délati, ali ſturiti; fabrefactus, moiſtersku, kunſhtnu ſturjen

mujati se nedov., F11, adlaborare, perdélati, mozhnu délati, ſe ſylnu mujati, ali pomujati; allaboro, -are, mozhu[!] ſe mujati, terdu délati; desudare, ſe potiti, ſe mozhnu mujati inu potiti; frustra conari, vodó mlatiti, zégel prati, ṡabſtojn ſe mujati; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; navare, fliſſik délati, inu ſe mujati; occupari, ſe mujati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera ſe s'eno reizh mujata; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati

nadležiti nedov., F2, divexare, kaſhtigati, nadleṡh[i]ti; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati

nadležnost ž, F7, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛastopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; importunitas, nedléṡhnoſt; incommodare, enimu nedleṡhnoſt sturiti, ali délati; incommodum, nedleṡhnoſt; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; praemolestia, -ae, velika nedleṡhnoſt, ſtráh inu skarb poprei, kakòr ſe kai ṡgudy

nalagati nedov., imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v ozhy vtakniti

namotati dov., agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti

narediti dov., F15, accommodare, pernarediti, narediti; adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; contechnari, kei kai golufniga narediti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; exornare, pozirati, lipú narediti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu narediti; formare, ſhtaltati, narediti, perpraviti, furmati; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu narediti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; perornare, lipú pozirati, inu narediti; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali narediti; viam apperire, poot narediti

narejanje s, F3, extructio, zimpranîe, narejanîe, déllu, ṡydanîe; fabricatio, zimpranîe, ṡydanîe, narejanîe; gypsare, s'tako ṡemlò narejanîe, inu béliti, ali délati

nasejati dov., imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati

nasip m, F7, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati; loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip; vallum ponere, naſip délati

naviti dov., F2, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi, pukſho naviti, napeti

ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti

negmah m, F3, fluctuatio, nepokoi, ſem ter tám miſlenîe, negmah, zviblanîe; negotium, opravilu, ſhaft, dolgovanîe, negmáh; obturbare, nepokoi, ali negmah délati

nepokoj m, F12, emiſsarius, -ry, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi délla; facescere negotium, nepokoi ſturiti; factatus, -us, nepokoi; fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah, zviblanîe; inquetatio, vel inquietudo, nepokoi, nemyrnoſt; inquies, nepokoi; interturbatio, nepokoi, ṡmotnîava; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; obturbare, nepokoi, ali negmah délati; tumultuosè, s'nepokojam, s'hrupom; tumultus, -tus, hrúp, nepokoi

neprenagliti se dov., improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti

nerad prisl., F7, aegrè pati, nerad tarpéti, nerad preneſti; immunificus, nedarotliu, nedobrotliu, nerad dajaven, kateri nyzh ne ṡaſhenka; inhospitalis, -le, kateri popotnike nerad erperguje; invitè, nerad, poſyli; invitus, -a, -um, kateri nerad ſtury, ne s'volo, nevolán, poſylen; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati

nesprava ž, inconciliare, neſpravo délati

nesrečen prid., F14, funesta dies, neſrèzhen dán; funestus, -a, -um, neſrèzhen; inauspicatus, -a, -um, neſrèzhen; infaustus, -a, -um, neſrèzhen; infelicitare, neſrèzhnu délati; infelix, neſrèzhen; infoelix, vel infelix, neſrèzhen; infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè; ingloriosus, -a, -um, ne ſlovezh, nezhaſtliu, neſrèzhen; inominalis, -le, ut inominalis dies, en neſrèzhni dán; inominatus, -a, -um, neſrèzhen; obnuntiatio, neſrèzhnu oṡnanenîe; parum felix, neſrèzhen; sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki, neſrèzhin

norčast prid., F8, blax, zartliu, norzhas[t]; fatuus, -a, -um, norzhaſt, ṡmamlen, pres pameti, préproſt, norzhou; furialis, -le, norzhaſt, nepameten, divják; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren; subabsurdus, -a, -um, oſtudin, enu malu norzhaſt, inu ſam ſebi ṡupar; subinsulsus, -a, -um, enu malu neſlán, norzhaſt, merkák; vecors, -dis, ṡmamlen, norzhaſt, v'glavi ṡméſhan, pres pameti, pres ſarzá, zagliu

norec m, F10, bienni, norzi; bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti; captus mente, préproſt, nepameten, norez; hebetem aliquem reddere, eniga reṡdraṡhiti, ali k'norzu ſturiti; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; infatuare, omamiti, k'norzu ſturiti; inscitus, -a, -um, neumen, ṡaroblen, nepameten, nèbez, norriz; morio, -onis, en norez; sannio, -onis, en tak ṡhpotliviz, kateri s'ludy norze déla; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21

obel m, F2, ansuda, vbel, oblizh; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, tudi gladku délati

oblati nedov., F5, asciare, ublati, zimprati; circundolare, okuli pooblati, oblati; dolare, oblati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati

odlašati nedov., F14, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; crastinare, odlaſhati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; facere inducias, odlaſhati; moram facere, odlaſhati; procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; prolongare, na daile vleizhi, odlaſhati, prevleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi odlaſhati, na daile vleizhi; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; tardare, shtentati, odlaſhati, kaſniti ſe

okno s, F7, cataracta, tudi oknu; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; fenestra, oknu; fenestralis, -le, kar oknu ſliſhi; fenestrare, okna délati; fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni, odpert, gori dian; prospicere, ṡkusi ukna gledati, ali lukati, pogledati

okrogel prid., F46, cibilla, okrogla miẛa; discus, ṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; globosus, -a, -um, okrogil; hemicyclus, -cli, en okrogli ſtol, na polovizo zirkelna ſturjen; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel; pelta, -ae, polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; rotundare, okroṡhiti, ali okroglu délati, okroglu ſturiti; rotundus, -a, -um, okrogil

okrožiti dov., F3, corrotundare, okroṡhiti, okroglu ſturiti; decircinare, s'zirkelnom ṡmèriti, ali okroṡhiti; rotundare, okroṡhiti, ali okroglu délati, okroglu ſturiti

oponašati nedov., F3, exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, ṡaſhmagati, oponoſſiti; improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, neprenagliti; minus, -mi, en zvèrgelz, en ſmèſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati

opravljati1 nedov., F11, actor, -oris, toshnyk, tudi kateri kai rovná, ali opravla; administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluẛhovati; curarum felix, kateri ſvoje rizhy ſrezhnu opravla; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi, opravlati; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; sedentarius, -a, -um, kateri ſidezh ſvoje déllu opravla

orati nedov., F11, agrum exercere, nyvo délati, orati, kopati, vlazhiti; arare, orati [str. 25b ]; arare, orati [str. 26b ]; aratrare, preorati, v'drugu orati; circumarare, okuli orati, oborati; georgica, -orum, buque, tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; proscindere terram aratro, orati; recolere, ṡupèt ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati; sulcare, orati, braṡde délati; tertiare terram, v'tretje orati

oslasen prid., F5, dulciculus, cilú oſlaſſen; dulcis, ſladák, oſlaſſen; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti; subdulcis, -is, oſlaſſen, preſladák

peč1 ž, F17, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh, ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; caminare, kai délati v'viṡhi ene pezhy, pezhovati, velbati; caminus, dymnik, raufink, pèzh; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár; fornaceus, -a, -um, ſturjen kakor ena pèzh; fornax, pèzh; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan; furnus, -ni, pèzh, kruſhna pèzh, pezhniza; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; ratabulum, ena krèvla, ali grèbliza, s'katero ſe ogîn vun s'pezhy vleizhe; turris furnorum, turrin per pezhi; ustrina, -ae, ena kovazka jeſha ṡa ṡeleiṡu reṡbeiliti: tudi ena pèzh ṡa ſhmelzanîe, ali ṡa rudo reſpuṡzhanîe

pečovati nedov., caminare, kai délati v'viṡhi ene pezhi, pezhovati, velbati

pildati nedov., figurare, pildati, podobo délati

plešast prid., F7, calvare, pléſhaſtu délati, golufati; calvere, calvescere, pleiſhaſt perhajati; calvus, -a, -um, pleiſhaſt, pliſhiu; depilari, pléſhaſt perhajati; depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; recalvaster, -tri, naprei pleiſhaſt, ali gol; vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est, Tá mósh, s'kateriga glave laſse polsè, tá je pléſhaſt, inu zhiſt

podkop m, F2, minae, -arum, podkopi, pod ṡemló kopati; minas facere, take podkope délati, podkopovati

podkopovati nedov., minas facere, take podkope délati, podkopovati

pogosto (po gosto) prisl., F10, actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; captare, pogoſtu prejemati; circumspectare, ſe oṡirati, pogoſtu okuli gledati; frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti; resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepe numero, po goſtu; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati

pogovarjati se nedov., F2, confabulare, confabulari, pogajati, v'kúp govoriti, ſe pogovarjati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati

pokaditi dov., F3, infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; suffire, kaditi, pokaditi; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, ṡpúd dim délati

pokora ž, F8, luo, -re, pokuro doperneſti; multa, vel mulcta, -ae, pokura, ali ſhtraffinga; multatio, vel mulctatio, ṡhtraffinga, pokura; multo, multare, vel mulctare, ṡhtraffati, pokuro naloṡhiti; piatio, odpuṡzhanîe, pokura; poenitentia, -ae, pokura; poenitentiam agere, pokuro délati; poenitentiam subire, pokuro tarpéti

pokrivati nedov., F6, adoperire, pokriti, ali pokrivati, ṡakriti; cooperire, pokriti, pokrivati; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnim pokrivati; integere, nakriti, pokriti, pokrivati, nakrivati; matta, -ae, ena s'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrov, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva; scandularÿ, kateri ſhintelne délajo, ali s'nymi pokrivajo

poleg prisl., F14, adjacere, poleg, ali bliṡu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; astruere, gori zimprati, nakladati, polig ẛydati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; secus, drugazhi, polik, raven; succisivus, -a, -um, polek, ṡraven

polirati nedov., F4, collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati

polje s, F29, agri altiſsimi, pula ſylnu rodovita, bogata; camparius, pula varih; campus, pule; colere agrum, na puli délati, nyvo ſnaṡhiti; georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga ṡa polá merjenîe; rus, -ruris, pule, ali polye; Tanis, Taneos. Psal:77.v.12. tú polè, kir je Moyṡes zaihne délal, ali tuiſtu meiſtu; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je 100. ſhulinu dolg, inu ſhirok

položiti dov., F19, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; dependere, doli viſſiti, tudi vagati, ali na vago poloṡhiti; deponare, doli poſtaviti, odſtaviti, doli poloṡhiti; imponere, obloṡhiti, notar poloṡhiti, naloṡhiti, navaliti, natakniti; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; intergerere, v'meis perneſti, ali poloṡhiti; manum mittere in furem, rokó na tatú poloṡhiti; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; proponere, naprei derṡhati, naprei poſtaviti, poloṡhiti, naprei vṡèti, namiſliti; reclinare, perſloniti, poloṡhiti,; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi, takeſhnu blagú ſe tudi k'enimu méſtu k'rokam poloṡhy; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; superponere, verhu poſtaviti, verhu poloṡhiti; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloshiti, ali poſtaviti

pomujati se dov., F6, adhibe operam, pomujai ſe, popadi ẛa mujo; adlaborare, perdélati, mozhnu délati, ſe ſylnu mujati, ali pomujati; adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; captare benevolentiam, ẛa dobrutlivoſt ſe pomujati; conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, ſe podſtopiti, pomujati ſe; contendere, ſe pomujati

po noči prisl., F17, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acredula, -ae, en ſlaviz, kateri po nozhi poje, majhin tizhik; aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe; de nocte, po nozhi; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar ponozhi; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucubrare, po nozhi per luzhi délati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri po nozhi poje; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; noctu, po nozhi; vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati

posedati nedov., F3, reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſsida, inu n'hozhe délati; sellariola, pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo; seſsitare, tú ter tam poſſeidati, vedan, inu vſeṡkuṡi ſedéti

posiliti dov., F5, adurgere, perſyliti, poſyliti; angariare, poſyliti, permorati; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloshiti, ali poſtaviti; violabilis, -le, kar ſe lahku poſyli, ali oſramoty; violare virginem, eni déklizi ſylo ſturiti, poſyliti

poslati dov., F35, amando, -are, prózh poſlati, drugam poſlati, odlozhiti; emiſsarius, -ry, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer ſe poſhle; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvu délati; mitte, -me, poſhli mene, puſti mene poiti; nuntios mittere, ſle poſlati; permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati; praemittere, naprei poſlati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati; remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti, odviti

posmihovati se nedov., illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati

posneti1 dov., F2, imitare, vel ari, po enim drugim délati, na vuk eniga vṡèti, poſnèti; inimitabilis, -le, po katerim ſe ne more ſturiti, kateru ſe néma naſe vṡéti, ſe ne more poſnèti

posušiti dov., F14, adarere, poſuſhiti, ſuſhiti, ſuhu ſturiti; aſsiccare, aſsicescere, s'fliſſom poſuſhiti; contabescere, obnemozhi, uveniti, poſuſhiti; desicare, poſuſhiti, dobru poſuſhiti; exarere, vel exarescere, poſuſhiti, vſahniti; exiccare, poſuſhiti; exsicare, et exiccare, poſuſhiti, preſuſhiti, ſuſhiti; inarescere, poſuſhiti, ali naſuſhiti; interarescere, poſuſhiti; perarescere, poſahniti, ṡlu poſuſhiti, uveniti; siccare, ſuſhiti, poſuſhiti; siccescere, poſuſhiti; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, ṡpúd dim délati

posvariti dov., F9, coarguere, na tihim poſvariti, pokregati, previṡhati, ſhtraffati; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; correptor, poſvarnyk, tá kateri poſvary, podvuzhy; corrigere, popraviti, poſvariti, pobulſhati; corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti, vbéṡhati, pokrégati; improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti; increpare, poſvariti, pokreigati, ſvariti, ozhitati; objurgare, eniga krégati, ostru poſvariti, eniga s'beſſédo poṡhtraffati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkasati de nei reis, preprizhati

povzdignjen del., F8, allevatus, povṡdignên; celsus, -a, -um, viſſok, povṡdignên; evectus, -a, -um, vun ſpelán: tudi povṡdignên; orthostata, -ae, en gori povṡdignêni potparti ploh; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s povṡdignênim palzom viſſoka; sigillare, tudi s'ṡlatom, ali ſrebrom povṡdi[g]nîenu déllu ṡhtikati, ali délati; sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildikou; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên

pravičen prid., F13, causarius, -a, -um, kateri da urṡhoh pravizhin, ſluṡhbó ẛgubiti; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; juridicus, -a, -um, kar je prou, inu pravizhnu; justa bella gerere, pravizhne voiṡke rovnati, pelati; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificari, ṡa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; justus, -a, -um, pravizhen; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; juvat eſse justum, nuznu je pravizhnimu biti; pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; sinceris, pravizhniga ſerzá; sincerus, -a, -um, vel syncerus, zhiſt, redlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá

pred predl., F92, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; antecuculo, pred dnèm; antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba; ante oculos, pred ozhmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; praeflorere, pred drugimi zveſti; praestò, per rokah, pred rokami biti; pro, ṡá, pó, pre, pred: Pro deo, ṡá Bogá; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti

premakniti dov., F8, cieo, et cio, ciere, poklizati, premakniti, v'kúp ṡklizati; commoveri, premakniti, premaknen biti, ſe ſtreſti; demovere, premakniti, od eniga meiſta na tú drugu odmakniti; dimovere, odmakniti, premakniti; luxare, ṡviniti, glid premakniti, ſpahniti; movere, majati, gnati, ganiti, premakniti, gibati, pomakniti, perpraviti; submovere, premakniti, inu proſtor délati, ſpodverniti; transmovere, premakniti

prerajtati dov., F3, calculator, kir dobru preraita; computare, ſhteti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati; percensere, preṡhteiti, preraitati

pri predl., F253, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri; alatrum, ſukalnik per tkalzih; annosus, ſtar, per leitih; collectus, dobru per ſebi; compos rationis, per pameti, pametin; convivere, per enim ẛhiveti; elucubrare, kei kai per luzhi délati; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; praestò, per rokah, pred rokami biti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; trama, -ae, votik per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli

pričati nedov., F3, perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati; testificari, prizhati ozhitnu

pridelati dov., F2, adlaborare, perdélati, mozhnu délati, ſe ſylnu mujati, ali pomujati; meſse consequi, perdélati, perdélovati

priglihati se dov., F2, lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin; simulare, ſe hiniti, ſe tayti, perglihati, ſe ſhaliti, ſe perkaṡovati, ſe dober délati

prijatelj m, F13, amicare, priatela ſturiti; amicus, priatel; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; antiquus amicus, en ſtar priatel; coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; fingere amicitias, ſe priatel délati; gerere amicitiam, priatel biti; intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi priatel; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil

prikazovati se nedov., simulare, ſe hiniti, ſa tayti, perglihati, ſe ſhaliti, ſe perkaṡovati, ſe dober délati

pripravljati nedov., F12, adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; appono, -ere, perloṡhiti, naprei polagati, pokladati, perpravlati; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; cupediarius, kateri ſladzhize perpraula; curare convivia, goſtovanîa perpravlati; dulciarius, -rÿ, kateri ſladzhize déla, ali perpravla; instruere, podvuzhiti, podvishati, perpravlati; lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti; medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati, liṡhpati, zhednu délati, perpravlati; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; subigatrix, -cis, katera pudſe perpravla, ali gnête

prirajtati dov., F3, arrogare sibi, ſam ſebi perrajtati, ali dati, ſebi gori vẛèti, perſvojiti; imputare, perraitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti

prirediti dov., F6, adnutrire, perrediti, ṡrediti, gori ẛréditi; coalescere, perrediti, perraſti, pogmèrati, ſe ſperjeti; innutrire, perrediti; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; propagare, reſſaditi, reſproſtraniti, perrediti; propagator, -oris, kateri reſpreſtrani, ali reſſaja, perredy

privoliti dov., F11, amplector, -cti, objeti, gori vṡèti, pervoliti; annuo, -ere, pervoliti, pomigati, perterditi; approbare, pervoliti, perterditi, pohvaliti; aſsentire, pervoliti; astipulari, pervoliti, enake mainunge biti; consciscere, kai veideozhiga ſturiti, pervoliti; consentire, pervoliti; edititius judex, en rihtar iṡvolen od ene partie, inu nei potréba de bi ta druga h'timu pervolila; innuere, magniti, s'glavó pervoliti, pomagniti; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; parasitare, vel parasitari, vſe pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu pervoliti, ali ſhmaruzati; prim. neprivoliti

rajm m, F11, flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali; hexameter, ena péſſim, ali raim s'ſheſtémi kṡezelzi; homerocento, -onis, buquize ṡa Homerove Raime; mimi, neſramni raimi; poëtica, -ae, kúnṡht raime délati; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar s'raimi; rhithmus, -mi, en raim, ali pripuviſt; versificare, verſtize, ali péſmi delati, raime délati; versificator, eden kateri verſtize, ali raime déla; versus, -us, raim, verſta

rajtenga ž, F3, a rationibus, eden kateri zhiſlu ali raitengo déla; arithmetica, kúnſt v'raitengi, v'raitanîu, raitanîa; computare, ſhteiti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati

raven prid., F20, aequor campi, rovnu pule; aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; ambrices, ſtreſhni zégil ta ravni; arrectarius, -a, -um, ena ſpahnîena ravna ẛhaganiza; campestris, ravnu pule; deplanare, ṡarovnati, ravnu ſturiti; diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes ſrédo ene okrogle rizhy; directus, -a, -um, glyh, ravin; laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhe v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; planare, rovnati, ravnu délati; planus, -a, -um, raven, ploſhnîat, povſód glih; procerus, -a, -um, raun, ſylnu dolg, viſſok, ali raun; rectus, -a, -um, prou, brumen, riſnizhin, vglyh, ravn; sicut virgula fumi, kakòr en raven dim

ravnati1 nedov., F24, agere, délati, rovnati; agere modestè, krotkú rovnati; desipire, nemodru rovnati, nemoder ratati; malè agere, hudú rovnati; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; perperam agere, preſhernu rovnati; ratione uti, pametnu rovnati; regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati, goſpodovati, rovnati

ravnati2 nedov., F7, complanare, rovnati, ẛrovnati, porovnati; componere, rovnati, v'kúp ſpraviti, ṡloṡhiti, ſe ẛmiſhlovati; discriminaculum, et discriminale, ygla s'katero ſe laſſie rovnajo; pavire, en flaiṡhter rovnati, s'kupai ṡhgati, vdarjati, gnêſti; perlibrare, prevagati, previhtiti, tudi po ṡhnori ṡglihati, ali rovnati; planare, rovnati, ravnu délati; surrigi, k'viṡhku rovnati

razsvetiti se dov., F3, dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati; renidere, ſe ṡupet reſveititi; resplendescere, reſveititi ſe

razsvetleti se dov., illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú prihajati, ſe dán délati

rdečkast prid., F13, crustumium, ardezhaſte hruṡhke; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka; pelles arietum rubricatae, ardezhkaſte ovnove koṡhe, ardezhi kordován; rubellio, -onis, ena morṡka riba ardezhkaſta; rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen; rubus, tá ternaſti, inu ardezhkaſti garm; rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati; rufulus, -a, -um, ardezhkaſt, arjavaſt; subminia, -ae, ena ſuknîa, ridezhkaſta, ṡkorai ardezha; subrubere, ardezhkaſt biti, enu malu ṡaridezhiti; subrubicundus, -a, -um, ardezhkaſt; subrutilus, -a, -um, enu malu ardezhkaſt

rezan1 del., F9, caelare, reẛanu déllu délati, dobſti; coloſsus, -si, en velik pild, ali ſteber s'réẛaniga kamena; delubrum, malikouṡki tempil, ali en réẛan pild; frontati lapides, réṡani kameni, ṡlati vogalniki, veṡniki; lapis incisus, obréṡani, ali réṡani kamen; poculum caelatum, seu toreuma, s'reṡanim déllom kupa zirana; sculptilis, -le, en reiṡan pild, ali drugu ṡdubenu déllu; sectus, -a, -um, reiṡan, ṡhagan, ſékan; toreuma, -tis, ṡdubena reiṡana poſſoda

risati nedov., F5, circinare, s'zirkelnam riſſati, okuli kroṡhiti, króg hoditi; collineare, enu s'drugim ſe tiṡzhati, ali ravnu perperjati, ali riſſati, prou namèriti; delineare, riſſati, s'zirkelnom reṡdeiliti, zherkati; lineare, riſſati, verſtè delati; praeformare, poprei furmati, naprei ṡhtaltati, piſſati, ali riſſati

roditi1 dov. in nedov., F29, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru rody; corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; foetificare, mladino délati, inu roditi; gemellipara, katera dvoizhizhe rody; generabilis, -le, lagák ṡa roditi, dobar ṡa pleme; generare, roditi, poroditi; genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri rody; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; gignere, roditi; medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; parere, roditi; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; parturire, otrozhiti, otroke roditi, roditi; pomifer, -ra, -rum, kar ſad rody, inu parneſſe; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; producere, poganîati, naprei perpelati, roditi, parneſti; progenerare, roditi, mlade iméti; progignere, roditi, naprei perneſti; prim. rojen

rumen prid., F8, buphtalmus, enu ẛeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ẛlatú; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; ochra, ochrae, ta gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo; rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen; rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: rumen prid., F2, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; oricalchum, ermene med; glej opombo pri geslu med

seči dov., F8, ambio, -ire, tudi obdati, okuli ſezhi; conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; defigere manus, v'roke ſezhi; fidem dare, ṡa gviſhnu oblubiti, v'roke ſèzhi; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſezhi, pervoliti; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; stipulatâ manu, kir eden enimu v'roke ſeṡhe; supergredi, verhu, ali oṡgorai hoditi, predelezh ſèzhi, zhes preſtopiti

sel m, F26, angelus, en Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk; apostolus, joger, tovariṡh, en ſel, en pot; cursor, hiter ſel, lokai, curèr; diactor, miſhetar, ſel v'mei dvéma; inoratus, -a, -um, tú ne povédanu, naprei ne parneſſenu, od eniga poſlaniga, ali ſlá; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; internuntius, miſhétar, en ſel v'mei dvéma viſhima; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; legare, ſle poſlati; legativum, danarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu; nuntÿ, ſli; oratores, govorizhini, ſly

selstvo s, F7, evangelium, -lÿ, oṡnanenîe, enu veſſelu ſelſtvú; evangelus, -li, kateri enu dobru ſelſtvu perneſſe; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; legatio, -onis, ſelſtvú, ali ambaṡciada; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſeltvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani; nuncium, ſelſtvu

senca ž, F14, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; ad vmbram, po ſénzi; inopacare, ṡaſenzhiti, ſenzo ſturiti; inumbrare, ṡaſenzhiti, ſenzo ſturiti; opacitas, ſénzhina, temnúſt od ſénze; opacum frigus, mraṡ od ſénze; praeumbrare, pred ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſénzo ſturiti; sciathericon orologium, ta ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kaṡhe; ſolanum, -ni, nozhna ſénza; umbra, -ae, ſénza; umbrare, ſénzo narejati; umbrifer, -ra, -rum, kar ſenzo déla; vesperi umbrae, vezherne ſenze; viridis umbra, ſenza s'selenîá, s'ṡeleniga veya

senčen prid., F5, causia, -ae, en ſeinzhni klabúk, ali ẛa vrozhino ſlamnik; opacare, ſenzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; umbraculum, -li, ſénzhna utta; umbratilis, -le, vel umbrosus, -a, -um, ſénzhen, ſtraſhán

senčina2 ž, F2, scenofacere, ṡhtrike délati, ṡlaſti k'ſeinzhinam narejati; scenofactoria ars, kunṡht ſeinzhine délati, tebuhe tkati

senčiti nedov., adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti

sila ž, F51, adactus, -a, -um, s'ſylo, ali po ſyli gnán, nagnán, pergnán; impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar vdario; neceſsitas, potrébnoſt, potréba, ſyla, nuja; perpelere, s'ſylo pergnati; per vim, po ſyli; rapina, -ae, odertje, ſyla, rupanîe; repellere vim vi, ſylo s'ſylo pregnati; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloṡhiti, ali poſtaviti; violentia, -ae, ſyla; vis, vires, múzh, ſyla

skazati se dov., F6, frontem explicare, ſe veſſèl ṡkaṡati; gratiam habere, ſe hvaleṡhni ṡkaṡati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati; prominere, viſhe biti, vun ſtati, zhès druge gledati, ſe ṡkaṡati

skrban prid., F13, accuratus, -a, -um, fliſſig, ṡkarbán; anxius, nujan, zviblajózh, ṡkerbán; curiosus, -a, -um, ferbizhin, ṡkerbán, kateri hozhe vſe veiditi; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled; formicans, ṡkarbán kakòr mravliniz, fliſſih; injicere scrupulum, ṡkarbniga délati; percuriosus, -a, -um, ſylnu ferbizhni, ali ṡkerbán; pervestigatio, enu ṡkerbnu vpraſhanîe, ali iṡpraſhovanîe; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; sedulus, -a, -um, fliſſig, ṡkarbán; sollicitus, ṡkarbán, polhin ṡkarby; ṡkarbán [str. 265b ]

sladak prid., F28, algluces, ẛladka vina; blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe; cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je ſladák; dulcescere, ſladkú perhajati; dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti; foeniculum, ſlatki janeṡh; jucundus, -a, -um, veſſèl, ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin; melodus, ſladák; mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd; mulsum, -si, ſladku pytje, mediza; mulsus, -a, -um, ſladák; nectar, -ris, enu ſladku pytje; praedulcis, -ce, ſylnu ſladák, cilú lubeṡniu; suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu

slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá

slap m, F3, unda, -ae, vodeni val, ſlap na vodi; undare, vodene valuve, ali ſlape na vodi délati; undatim, enake podobe kakor ſo ty valuvi, ali ſlapi na vodi

smešen prid., F9, dicterium, -ji, ena ſmeſhna, kunṡhtna beſſéda, ali govorjenîe; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren; lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu, ſmeiſhen; mimographus, -phi, eden, kateri neſramne ſméſhne péſmi ṡlaga; mimus, -mi, en zvèrgelz, en ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati; perlepidus, -a, -um, ſylnu ſhaukou, cilú lubesniu, inu ſmeiſhin; perridiculè loqui, cilú ſméſhne, inu ſramotne rizhy govoriti; ridiculus, -a, -um, ſmeiſhin

smešno sam., F2, gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga

snažiti1 nedov., F6, colere agrum, na puli délati, nyvo ſnaṡhiti; depurgare, zhiſtiti, ſnaṡhiti, pomeſti; evallere formentum, ṡhitu veyati, plati, ſnaṡhiti; februare, zhiſtiti, ſnaṡhiti; polio, et politor, kateri oroṡhye zhiſti, inu ſnaṡhi; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani

sovražiti nedov., F9, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vuk ſovraẛhiti; aversari, ſe prózh oberniti: vmraṡiti, naẛai ſe oberniti, ſovraṡhiti; flagrare alicuius odio, eniga ſovraṡhiti; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy inu jo ſovraṡhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe delati; odi, odiſse, ſovraṡhiti; osor, -osoris, ſovrasheozhi, kateri eniga ſovrashi; perosus, -a, -um, raminu ṡlú ſovraṡhin, kateri eniga raminu ṡlu ſovraṡhi; tribulare, ſovraṡhiti, nagajati

spakovati se nedov., F3, agere aliquem, ſe ſpakovati; gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21

spod prisl., F10, I. sub, ṡpodai, ſpúd, ſpodai, pod, v'mei, v'ti; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subterlinire, ſpud podmaṡati, podṡhtrihati, podṡhalbati; subtermeare, ſpud poiti, ſpúd tezhi; succingere, ſpud ſe opaſſati, podpaſſati, ſe ſpodreṡati; suffricare, reṡpraṡkati, oribati, ṡpúd ribati, podpraṡkati; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, ṡpúd dim délati; supputare, ſpodreiṡati, ſpúd odreiṡati; II. subactus, -us, podgnetenîe, ſpud perneſſenîe, ravenvadenîe, raven muja

spodvrniti dov., submovere, premakniti, inu proſtor délati, ſpodverniti

spoznan del., F7, agnitus, poẛnán, ſposnán; animadversus, ẛamerkan, ſpoẛnán; confeſsus, -a, -um, ſpovedan, ſpoṡnán; justificari, ṡa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; percursus, -a, -um, ſpoṡnan, kakòr en poot po katerim ſe vezhkrát pretezhe; permanescere, v'enu ſpoṡnanîe priti, v'ſpoṡnanîe priti, ſpoṡnán ratati; spectatus, -a, -um, dolgu zhaſſa gledan, inu ſpoṡnán, inu preṡhtimán

sprava2 ž, F3, arbitrum eſse, ſpravo délati; conciliatio, conciliatura, conciliatus, -us, ſprava; reconciliatio, ſpravlenîe, ſprava, ṡmyrovanîe

spričati dov., F4, attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi poklizati; contestare, contestari, ṡaprizhati, ſprizhati; gemitu testari dolorem, s'jezhanîam beteṡh, ali boléṡan ſprizhati; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati

srednik m, F5, arbiter, lozhnyk, reẛlozhnyk, ſrédnik; mediator, ſrédnik, ſreidnik; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; transactor, en ſreidnik v'mei temi, kateri ſe pravdajo, de ſe pravda gori vṡdigne

stiskati nedov., F18, angustiare, teſnú délati, ſtiskati; arctare, v'kupai ſtiskati, tiṡzhati; astringere, v'kupai ſtiſniti, mozhnu ṡvèṡati, ſtiskati; comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; imprimere, drukati, ſtiṡkati; restringere, mozhnú ṡatiſniti, ali ſtiṡkati, ukúp ſtiṡkati

stokrat prisl., F3, actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; centies, ſtukrat; centuplus, stúkrat tulik

strop m, F4, contignatio, tudi podi, ali ſtropi v'eni hiſhi; fornicare, gvelbati, gvelbe, ali ſtrope délati; lacunar, ſtrop; solarium, tá ṡgurnî ſtrob, ali pod

stvariti dov., F3, condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; creare, ſtvariti; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti

sveča ž, F8, candela, ſveizha; candela sebacca, lojena ſvézha; cereus, voszhèn, ali voszhena ſvézha; ellichnium, en taht v'ſvézhah, ſteîn; fungus, -gi, otrenyk od ſveizhe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, en taht v'ſveizhi; sebare candelas, lojene ſveizhe délati, lojenize délati

svet2 m, F12, consilio decernere, s'ſvetom ſpoṡnati; consilium, ſvit, ſvétovanîe; consulere, ſveitovati, ẛa ſvit vpraſhati; immaturum consilium, nagel ſvit, ne premiſhlen; inconsultò, inconsultè, pres ſveita, pres pomiſhluvanîa; incolsultus, -a, -um, neſveitovan, pres ſveita, ali ſveitovanîa; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; pedarius, -rÿ, kateri v'ſvit k'nogam hodi: kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti; praerogativa, -ae, zháſt eniga, kateri v'poſveitovanîu pervo ṡhtimo ima, je v'mei temi drugimi pervi ṡa ſvit vpraſhan; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati

svitlo sam., lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati

šaliti se nedov., F9, alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti, ygrati; colludere, ſe ygrati, ẛhaliti; jocari, ſe ſhaliti, ṡhpotati; nugari, ſe norzhovati, ſhaliti, berklati; obludere, ſhalo ſi ſhalo odverniti, s'eno ſhalo ſe pruti ſhaliti, ſhalo ſi ſhalo na pruti priti; simulare, ſe hiniti, ſe tayti, perglihati, ſe ſhaliti, ſe perkaṡovati, ſe dober délati; sh, shalit, tristari. ſh, ſhalit [ſe], jocari; shalit significat contristare; at verò cum ſ longo significat ſhalit [ſe], jocari; vexare, kumrati, fopati ... ſe s'drugimi ſhaliti; prim. šaleoči

šalkov prid., F12, facetiae, ſhavkova govorjenîa, ſhale; facetus, -a, -um, ſhavkou; fluere facetÿs, polhen biti ſhaukoviga govorjenîa; gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati, ſhaukovu govoriti, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren; joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga perpovéda; jocularius, -a, -um, veſſèl, ſhavkou v'govorjenîu; lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu, ſmeiſhen; ludibundus, -a, -um, ſhalkou, luṡhten, ſhaliu, ygrazhaſt; percantatus, -a, -um, ſhaukou, inu pregnán; perlepidus, -a, -um, ſylnu ſhaukou, cilú lubesniu, inu ſmeiſhin; salax, -cis, preſhèrin, ſhalkou, loternṡki, kurberṡki

šalkovo prisl., F6, facetè, ſhavkovu; gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati, ſhaukovu govoriti, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; jocosè, ſhaukovu, ſmeiſhnu; joculariter, ṡhpotlivu, ſhavkovu; lepidè, ſhavkovu, ſmeiſhnu; perfacetè, cilú luṡhtnu, inu ſhavkovu

špičiti nedov., F7, accuminare, ẛhpizhiti; acuere, oſtriti, ẛhpizhiti, bruſſiti; acuminare, ẛhpizhiti; cacuminare, ſhpizhiti, verh délati; cuspidare, ſhpizhiti; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; ſpiculare, ṡhpizhiti

špot m, F16, catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerju dati, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; contemerare, reṡhaliti, raniti, oſramotiti, v'ſhpot perpraviti, vmadeṡhiti, vmaṡati; dehonestare, opravlati, oſramotiti, oſhpotuvati, v'ṡhpot perpraviti; deridiculus, ſméha inu ſhpota vréden; ignominia, -ae, ſramota, ſhpot; ignominiosus, -a, -um, polhen ſhpota, inu ſramote; improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti; leviſsimo pretio, pod ṡhpod; ludibrium, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpot s'nîega délati; nota, -ae, enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka, ṡhpót, nezháſt; opprobrium, -bÿ, ṡaṡhmaganîe, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe; perridiculus, -a, -um, dobru ſméha vrédin, ṡhpota vrédin; pudor, -oris, ſramota, ṡhpot; vituperator, frahtliviz, ferṡhmagaviz, grajanîe, ṡhpot

špotati se nedov., F3, cavillari, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; triumphare de aliquo, eniga premozhi, inu mu ſe ṡhpotati

šterna ž, F10, aquilex, kateri ẛná ſhterne délati, inu ẛnaiti; cisterna, ſhterna s'vodó kapnizo; cisternina aqua, voda is ſhterne; jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi ṡvèra; librator, -ris, en moiſter, kateri ſhterne déla inu mèri; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, sa vodó poſſoda; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe

šteti nedov., F7, computare, ſhteti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati; dinumerare, preſhtéti, ſeſhtéti, ſhtéti; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtèti, odpréti, rezhi; numerabilis, -le, ṡhteozhi, kateru ſe lahku ṡhteje; numerare, ṡhtéti; quinarius, -a, -um, peták, petiza, kar pèt velá, ali ſe ṡhteye; transnumerare, ſe preṡhteiti, daile ṡhteiti; prim. na šteti, nešteveoč, šteoč

štiftati nedov., fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati

štikati nedov., F3, phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovṡku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtirka; plumarius, -rÿ, kateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; sigillare, tudi s'ṡlatom, ali ſrebrom povṡdignîenu déllu ṡhtikati, ali délati

štirivoglat (štiri voglat) prid., F10, conquadrare, ſhtiri voglatu ſturiti; pavimentum teſſalutum, s'ṡhtirivoglatimi kameni naſajen yṡhterleh; pyramis, -dis, en viſſok ṡhtirivoglati, inu ṡhpizhaſti kamenat ſteber; quadrangularis, -re, ṡhtirivoglat; quadrare, ṡhtirivoglatu déllu délati; quadrarius, -a, -um, ena reizh ṡhtirivoglata; quadratus, -us, ṡhtiri voglata kapiza; quadratus, -a, -um, ṡhtirivoglat; teſsellatus, -a, -um, ṡhtirivoglat; tetragonus, -a, -um, ṡhtirivoglat

štrena ž, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti

tajiti se nedov., F2, negatur, ſe tajy, ſe odpovei; simulare, ſe hiniti, ſe tayti, perglihati, ſe ſhaliti, ſe perkaṡovati, ſe dober délati

tančiti nedov., tenuare, tanzhiti, taniti, tanku délati

tanek prid., F14, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; anagoga, ena tanka ẛaſtopnoſt viſſokih rizhy; biſsus, Carmiſyn, leipe viſſoke ardezhe farbe: bélu inu cilú tanku platnu; bractea, en pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga; carbasus, carbasius, tenku platnu, s'tankiga platna; carchesium, ena viſſoka kupa ẛa pytjè, tanka kangla; galbanus, -ni, tudi en beil gvant ṡa te tanke ludy; mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih nyti; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena; sindon, -nis, tanku platnu, tanzhiza; tenuare, tanzhiti, taniti, tanku délati; viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kolia ṡaviajo; prim. tenak n a j t a n j š i, F2, biſsinus, s'nar tanſhiga platna; byſsus, tú nar tanſhe platnu

taniti nedov., tenuare, tanzhiti, taniti, tanku délati

tebuh m, F2, belluata tapetia, Turshki tebuhi; scenofactoria ars, kunṡht ſeinzhine délati, tebuhe tkati

teman prid., F22, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; caligare, temnu biti; color surdus, temna farba; dare caliginem, temnu ſturiti; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; inobscurare temmó, ali temnu ſturiti; nox illunis, nuzh pres lune, temna; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán; obnubilus, -a, -um, temmán; obscurans, ṡkrivajozhi, temnu délajozhi; obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati; obscuratus est sol, ſonze je temnu ratalu; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe; opacare, ſonzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, od goſtiga drevja temmán; perobscurus, -a, -um, temán; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subobscurus, -a, -um, enu malu temmán, neṡaſtopin; tenebrosus, -a, -um, temmán; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán

tesan prid., F7, angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú teſſán poot; angustiare, teſnú délati, ſtiskati; angustus, voṡik, teſſán; arctus, -a, -um, teſſán; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; Hellespontus, tú teſnu morjè v'Tracy; ilia trahere post se, naduſhliu, ali teſnih parſi biti

testament m, F16, abintestato, pres teſtamenta; agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta; codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali v'teſtament, lyſtek; executores testamenti, reṡglihavzi teſtamenta; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati; testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati

tkati nedov., F5, linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; orditus est, je sazhel tkati, Isa:38; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; scenofactoria ars, kunṡht ſeinzhine deláti, tebuhe tkati; texere, tkati, pleſti, napleſti

topelt prisl., F2, conduplicare, topelt délati; congeminare, topelt ſturiti

tragljiv prid., F10, ab re est remiſsor, on je v'ſvoih rizhéh prevezh lejn, ali tragliu; deses, -dis, desidiosus, nemaren, len, tragliu, gingau; discinctus, -a, -um, reſpaſſan: tudi lein, tragliu, ṡanikeren; hyems ignava, ena tragliva ṡyma; persegnis, -ne, cilú lein, inu tragliu; remiſsus, -a, -um, odpuṡzhen, reṡvajen, nemarin, ṡanikern, tragliu; reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſseida, inu n'hozhe délati; taedere, tragliv biti, zagovati, vtragati, otoṡhnu biti; taediosus, -a, -um, tragliu, lein, toṡhliu; torpidus, -a, -um, obterpnên, nemarin, cilú lein, inu tragliu

trdo prisl., F5, allaboro, -are, mozhnu ſe mujati, terdu délati; durè, terdú, nevſmilenu, groṡovitu; edurè, kripkú, terdú; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati

trtica2 ž, vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti, ṡa tertize s'nîega délati, tú ṡhilovatu ſhibovje, kakòr bèka etc:

ukriviti (v'kriviti) dov., F9, arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; circunflectere, okuli v'kriviti; contorquere, ṡaſukati, vkriviti; detorquere, vkriviti, vgniti; indeflexus, -a, -um, nenagnên, neṡlozhen, nevkriven, kar ſe ne puſty vkriviti, ali ṡlozhiti; inflectere, nagniti, vkriviti, nakriviti, vkreniti; inflexibilis, -le, kar ſe ne more vkriviti, ali perpogniti; recurvare, ṡupèt vkriviti; retorquere, reſukati, ṡaſukati, obarniti, vkriviti

utrditi (v'trditi) dov., F7, edurare, vtarditi, terdú ſturiti; fortificare, mozhnu délati, v'tarditi; indurare, vtarditi, obterditi, tardú ſturiti, oterpnéti; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; obdurere, obdurescere, obdurare, vterditi, terd poſtati; praedurare, cilú vtarditi, ṡlu tardu ſturiti, pretarditi; sistere, vſtaviti, vſtonoviti, vtarditi, pred eniga priti, naprei poſtaviti

v'edno prisl., factitare, vſe v'ednu délati

v'stran (vstran) prisl., F4, aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè v'strán; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati, v'ſtran poiti, poniṡhati

val m, F13, crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi notar buhajo; exaestuare, veliku nevréme biti, ṡlaſti na murju, valuve gnati; fluctifragus, kar na murju valuve reṡbya; fluctivagi nautae, kateri ſe po valuvih voṡio; fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali zviblanîa; fluctus, -us, val na vodi; fluctus maris, morṡki valuvi; unda, -ae, vodeni val, ſlap na vodi; undans, kar valuve déla; undare, vodene valuve, ali ſlape na vodi délati; undatim, enake podobe kakor ſo ty valuvi, ali ſlapi na vodi; undatus, -a, -um, na viṡho teh valuvou ſturjen; undosus, -a, -um, polhin valuvou

velbati nedov. in dov., F2, caminare, kai délati v'vishi ene pezhy, pezhovati, velbati; concamerare, velbati

viti nedov., F7, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; glomerare, klopke viti, na klopek viti; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati; vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti

vižarica ž, dictatrix, ena viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati

vižati nedov., F13, dictatrix, ena viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati; dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi; gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu ſe voiṡkuje; gerere, noſſiti, viṡhati, ſpraviti; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; gubernare, viṡhati, oblaſtovati; viṡha, visha, mos, regit, ritus; navicularius, -rÿ, naviculator, tá kateri tó ladjo viṡha; praesultor, -oris, naprei pleſſaviz, kateri tá ples vodi, ali viṡha; rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; rectrix, -cis, vladarza, katera viṡha, ali goſpoduje; regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati, goſpodovati, rovnati; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati

vlačiti nedov., F7, agrum exercere, nyvo délati, orati, kopati, vlazhiti; cratire, s'gartri ẛadélati, opleſti, s'brano vlazhiti; deocceare, rád vlazhiti, s'brano vlazhiti; lirare, tudi nyve vlazhiti; occare, s'brano vlazhiti; occator, kateri s'brano vlazhi

vplesti dov., F2, internectere, v'kupai ſpleſti, v'kup ṡapleſti, v'meis vpleſti; rotare, okuli vertéti, kula délati, v'kollú vpleſti

vrstica ž, F5, distichon, dvei verſtizi beſſéd v'péſſim ṡloṡhenih; versiculus, -li, ena verſtiza; versificare, verſtize, ali péſmi delati, raime délati; versificatio, verſtyz, ali péſmi délanîe; versificator, eden kateri verſtize, ali raime déla

vrteti nedov., F2, detornare, vertéti, ſukati ſe, ṡvertéti, draxlati; rotare, okuli vertéti, kula délati, v'kollú vpleſti

vtakniti dov., F8, depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi vtakniti; onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil; pangere, ṡabyti, notar vtakniti, poſaditi, ali vſaditi; recondere, ṡkriti, ṡkraniti, vtakniti

zabavljati nedov., F5, impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; inferre molestiam, ṡabavlati; infestare, reṡhaliti, ṡabavlati; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati

zabstonj prisl., F18, I. ab re orare, ẛabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; abs re eſt, tú je ẛabſtojn; frustrà, ẛabſtoin, ṡavmán; frustra conari, ṡabſtojn ſe mujati; gratis, ṡabſtoin; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; incaſsum, ṡavmán, ṡaludu, ṡabſtoin; irritum, ṡavmán, ṡabſtoin; irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je ṡabſtoin, nevnuznu; lateram lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati; nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú niṡhter; non âb re eſt, nej ẛabſtojn, nej pres vrshoha; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè; vanè, ṡabſtoin; vanum, luzkaku, praṡnu, ṡabſtoin; II. asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtojn zèha; frustratio, ogolufanîe, ṡamujenîe, ṡabſtoin déllu

začeti se dov., F11, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea; dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati; diluculare, kakòr hitru ſe ẛazhne dán délati; hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti; herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati; incurvescere, ſe ṡazheti kriviti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi; tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti

začrkati dov., adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti

zaigrati dov., ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati

zapiti dov., F2, debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti; perpotare, vſe sapyti, nyzh druṡiga ne délati kakòr vſeṡkuṡi pyti

zasip m, F3, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip; jacere aggerem, ṡaſſip délati; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti

zašpotati dov. in nedov., F2, eludere, obnoriti, ogolufati, ẛaſhpotati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpot s'nîega délati

zašpotovati nedov., F10, adagia sunt: modrúſt ſe napihuje, mogozhnoſt druge ẛaſhpotuje; deridere, ſe poſméhovati, ſhpotati, ẛaſhpotovati; despicere, ſramotiti, ẛanizhovati, ẛaſhpotovati; exibilare, ṡaſhpotovati, na eniga ṡhviṡhgati; exsibilare, et exibilare, ṡaſhpotovati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; increpitare, ṡaṡhpotovati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati

zglihati se dov., F9, concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi, ẛmyriti, ẛloṡhiti; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ẛglihati; conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5; contrahere, ſe ẛglihati, pogoditi; convenire, v'kúp priti, ſe iſniti, vdinîati, ſé ṡglihati; inducias inire, en odlog ſturiti, ali ſé ṡa pozhakanîe ṡglihati; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim ſe ṡglihati; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati

zgrbljen del., F6, corrugare, vrapati, ẛgerblen biti, ẛgerblovati; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; irrugatus, -a, -um, ṡgarblen, vus vrapou; resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima; rugare, ṡgarblenu délati, kriṡhpati; rugosus, -a, -um, gerbou, vrapou, ṡgerblen

zgubiti dov., F19, amitto, -ere, tiá pelati, ẛgubiti; apostatare, vero ẛgubiti; decidere â spe, vupanîe ṡgubiti; evertere vitam, tú ṡhivenîe ṡgubiti; lateram lavare, délla ṡgubiti, ṡabſtojn délati; litem perdere, pravdo ṡgubiti; notam incurrere, dobru imè ṡgubiti, en húd glaṡ ṡadobiti; vires deperdere, múzh ṡgubiti, ſe ureiditi

znajti dov., F13, adinvenire, ẛnaiti, ſe ẛmiſliti; apiscor, apisci, naiti, ẛnaiti; aquiler, kateri ẛna ſhterne délati, inu ẛnaiti; commentor, kateri kai ẛnaide neẛnaniga; comminisci, ſe ẛmiſliti, ſpumniti, ẛnaiti; comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; excogitare, ſe ṡmisſliti, ṡnaiti, ſe ṡmiſlovati; invenire, ṡnaiti, ſe ṡmiſliti, naiti; inventor, ṡnaidenyk, kateri kai noviga ṡnaide; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti; reperire, naiti, ṡnaiti; repertor, -oris, kateri kai naide, ali noviga ṡnaide

znašati nedov., F6, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati, nakladati, grabiti; circunglobare, okuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; consarcinare, punkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; superingerere, verhu na kúp noſſiti, ali ṡnaſhati, ali metati

zopet prisl., F166, agnoscere, poṡnati, ſposnati, ṡupèt posnati; recinere, ṡupèt peiti; recolere, ṡupèt ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt v'kupai ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; remutare, ṡupèt preminiti, ṡupèt meinîati; renare, ṡupèt tiá plavati

zrajtati dov., F2, computare, ſhteti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati; ratiocinari, reṡbirati, ſe ſam ſabo modru reṡgovarjati, pogovoriti, ṡraitati, preṡhtéti

žalba ž, F20, crocomagma, -tis, ena ṡhalba s'ṡhefrána; diacodion, ena ẛhalba is makoviga ſémena; foliatum, -ti, ena ſorta ẛhalbe ṡa ṡhene; lipara, -ae, ena ṡhalba; ungventaria, -ae, katera ṡhalbo déla, ali tá kunṡht ṡhalbo délati; ungventum, ungven, -inis, ṡhalba, ali maṡilu

žilovat prid., F2, vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti, ṡa tertize s'nîega délati, tu ṡhilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:

žlebat prid., F4, imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ẛhlibati zégel ſturjen; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar