afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar] ETIMOLOGIJA: babica
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] ETIMOLOGIJA: babica
bílaterála bílaterále samostalnik ženskega spola [bílaterála] ETIMOLOGIJA: bilateralen
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: blizu
bombonjêra bombonjêre; in bonboniêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] ETIMOLOGIJA: bonboniera
brák bráka samostalnik moškega spola [brák] STALNE ZVEZE: brak jazbečar
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej crkavati
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] ETIMOLOGIJA: cvetlica
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka] ETIMOLOGIJA: cvetličar
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna] ETIMOLOGIJA: cvetlica
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár] ETIMOLOGIJA: čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo] ETIMOLOGIJA: čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čevljár čevljárja samostalnik moškega spola [čeu̯ljár] ETIMOLOGIJA: čevelj
čílost čílosti samostalnik ženskega spola [čílost] ETIMOLOGIJA: čil
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čísto prislov [čísto] tudi [čistó] FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] ETIMOLOGIJA: čist
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati] FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej degustirati
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični] STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dramátik dramátika samostalnik moškega spola [dramátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatiker iz drama
dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija] ETIMOLOGIJA: dramatizirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz drama
dramátski dramátska dramátsko pridevnik [dramátski] ETIMOLOGIJA: drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz drama + érgon ‛delo’
dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški] ETIMOLOGIJA: dramaturg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

drámski drámska drámsko pridevnik [drámski] STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] ETIMOLOGIJA: duh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost] ETIMOLOGIJA: duhovit
džúl džúla; in joule samostalnik moškega spola [džúl] ETIMOLOGIJA: joule
enajstêrec enajstêrca tudi enajstérec enajstérca samostalnik moškega spola [enajstêrəc] tudi [enajstérəc] STALNE ZVEZE: jambski enajsterec, laški enajsterec
ETIMOLOGIJA: iz enajster iz enajst
enakovrédno prislov [enakowrédno] ETIMOLOGIJA: enakovreden
enakovrédnost enakovrédnosti samostalnik ženskega spola [enakowrédnost] ETIMOLOGIJA: enakovreden
enologíja enologíje samostalnik ženskega spola [enologíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologie, angl. oenology, frc. œnologie, iz gr. oĩnos ‛vino’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít] ETIMOLOGIJA: en
enovíto prislov [enovíto] ETIMOLOGIJA: enovit
ép épa samostalnik moškega spola [ép] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Epos) iz gr. épos ‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide. *u̯ek- ‛govoriti’, tako kot lat. vōx, stind. vāk- ‛beseda, govor, glas’ - več ...
épika épike samostalnik ženskega spola [épika] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epik iz ep

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’
epopêja epopêje samostalnik ženskega spola [epopêja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. epopoeia iz gr. epopoiḯa ‛tvorjenje epike’, iz ep + poiéō ‛delam, tvorim, izdelujem’
épos éposa samostalnik moškega spola [épos] ETIMOLOGIJA: ep
épski épska épsko pridevnik [épski] STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče
ETIMOLOGIJA: ep

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

etída glej etuda
etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda]
    1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti
      1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
    2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz evalvirati
evalvírati evalvíram dovršni in nedovršni glagol [evalvírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. evaluieren in) angl. evaluate iz frc. évaluer ‛oceniti (vrednost)’ iz stfrc. value ‛vrednost’ iz lat. valēre ‛močan biti, zdrav biti, veljati, biti vreden’
fíkcijski fíkcijska fíkcijsko tudi fikcíjski fikcíjska fikcíjsko pridevnik [fíkciski] tudi [fikcíski] ETIMOLOGIJA: fikcija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej fikcija
gamáša gamáše samostalnik ženskega spola [gamáša] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gamasche in star. frc. gamache iz špan. guademecí ‛vrsta usnja’, kar je prevzeto iz arab. ġ̣adāmasī, dobesedno ‛(usnje) iz mesta Gadames (v Libiji)’ - več ...
gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni] ETIMOLOGIJA: gigabajt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz gravirati
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni] ETIMOLOGIJA: groteska

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

grotéskno prislov [grotéskno] ETIMOLOGIJA: groteskni
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik] ETIMOLOGIJA: hiša

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc] FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
hòj in hôj medmetFRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
hommage hommagea samostalnik moškega spola [omáš omáža] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. hommage, prvotno ‛formalna zaveza, s katero podložnik obljubi fevdalcu zvestobo, je njegov človek’, iz homme ‛moški, človek’ < lat. homo
hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc] ETIMOLOGIJA: hrib
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] ETIMOLOGIJA: invalid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

invalídka invalídke samostalnik ženskega spola [invalítka] STALNE ZVEZE: delovna invalidka
ETIMOLOGIJA: invalid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost] STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: invaliden
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: invalid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jámbski jámbska jámbsko pridevnik [jámpski] STALNE ZVEZE: jambski enajsterec
ETIMOLOGIJA: jamb

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jázbečar jázbečarja samostalnik moškega spola [jázbəčar] STALNE ZVEZE: brak jazbečar, dolgodlaki jazbečar, kratkodlaki jazbečar, resasti jazbečar
ETIMOLOGIJA: jazbec
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski] FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk
ETIMOLOGIJA: kardinal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz kartografija
kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: kartograf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje] ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica] ETIMOLOGIJA: klekljar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

klobučevína klobučevíne samostalnik ženskega spola [klobučevína] ETIMOLOGIJA: klobuk

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja] STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: kmet
kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola [kmetístvo] ETIMOLOGIJA: kmetija
kmétov kmétova kmétovo pridevnik [kmétou̯ kmétova kmétovo] FRAZEOLOGIJA: Gozd je kmetova banka.
ETIMOLOGIJA: kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla] STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola [kobilárna] ETIMOLOGIJA: kobilar
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək] STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: konjič
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz kontra + bas - več ...
krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola [krasoslôvəc] ETIMOLOGIJA: krasoslovje
kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola [kremíranje] ETIMOLOGIJA: kremirati
lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje] FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno
ETIMOLOGIJA: lajati
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
lavína lavíne samostalnik ženskega spola [lavína] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. lavina < poznolat. labīna ‛padanje’, iz lābī ‛padati, drseti’ - več ...
leposlôvni leposlôvna leposlôvno pridevnik [leposlôu̯ni] ETIMOLOGIJA: leposlovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

literarizíran literarizírana literarizírano pridevnik [literarizíran] ETIMOLOGIJA: literarizirati
literarizírati literarizíram dovršni in nedovršni glagol [literarizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. literarisieren iz literarni
literárnoteorétski literárnoteorétska literárnoteorétsko pridevnik [literárnoteorétski] ETIMOLOGIJA: iz literarna teorija
literát literáta samostalnik moškega spola [literát] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Literat, iz lat. litterātus ‛pismen, učen’, iz littera ‛črka’
lx simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za luks
markacíst markacísta samostalnik moškega spola [markacíst] ETIMOLOGIJA: markacija
mégabájtni mégabájtna mégabájtno pridevnik [mégabájtni] ETIMOLOGIJA: megabajt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

melodráma melodráme samostalnik ženskega spola [mẹlodráma] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Melodrama) iz frc. mélodrame iz melos + drama
melodramátični melodramátična melodramátično pridevnik [mẹlodramátični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. melodramatisch iz melodrama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

melodrámski melodrámska melodrámsko pridevnik [mẹlodrámski] ETIMOLOGIJA: melodrama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik] STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz muka + trpeti
múren múrna samostalnik moškega spola [múrən] STALNE ZVEZE: poljski muren
ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...
namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje] STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski] ETIMOLOGIJA: navigacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nonšalánca nonšalánce samostalnik ženskega spola [nonšalánca] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. nonchalance, glej nonšalanten
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je] ETIMOLOGIJA: obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
ohohò in ohohô in òhohô medmetETIMOLOGIJA: hoho
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
olalà in òlalá in ólalà medmetETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. oh là là) iz frc. oh là là iz medmeta oh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega ‛tam, tja’
operéta operéte samostalnik ženskega spola [operéta] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. operetta, iz opera
operétni operétna operétno pridevnik [operétni] ETIMOLOGIJA: opereta

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ovca
ovčárka ovčárke samostalnik ženskega spola [ou̯čárka] STALNE ZVEZE: avstralska ovčarka, belgijska ovčarka, kraška ovčarka, nemška ovčarka, pirenejska ovčarka, škotska ovčarka
ETIMOLOGIJA: ovčar
paródičen paródična paródično pridevnik [paródičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. parodisch, frc. parodique, glej parodija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

parodírati parodíram nedovršni in dovršni glagol [parodírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. parodieren iz frc. parodier, glej parodija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej pesimizem
pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica] ETIMOLOGIJA: pesnik
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: pesniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti] ETIMOLOGIJA: pešak
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] ETIMOLOGIJA: polnoleten
pozávna pozávne samostalnik ženskega spola [pozáu̯na] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaune, to pa iz stfrc. busine, buisine < lat. būcina ‛lovski, pastirski rog’ - več ...
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik
FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku
ETIMOLOGIJA: požirati
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda] STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: pred + ogled
prepesnítev prepesnítve samostalnik ženskega spola [prepesnítəu̯ prepesnítve] ETIMOLOGIJA: prepesniti
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti] ETIMOLOGIJA: pesniti
prótistrúp prótistrúpa samostalnik moškega spola [prótistrúp] ETIMOLOGIJA: proti + strup
prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka] ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják] ETIMOLOGIJA: rastlina
romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola [romanopísəc] ETIMOLOGIJA: roman + pisati
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz satira

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz satira
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej simfonija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

simfónik simfónika samostalnik moškega spola [simfónik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sinfoniker, Symphoniker iz simfonija
slikopís slikopísa samostalnik moškega spola [slikopís] ETIMOLOGIJA: slika + pisati
sonétni sonétna sonétno pridevnik [sonétni] STALNE ZVEZE: sonetni venec, sonetni venec sonetnih vencev
ETIMOLOGIJA: sonet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati] ETIMOLOGIJA: spodjesti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêklopiháč stêklopiháča samostalnik moškega spola [stêklopiháč] ETIMOLOGIJA: iz steklo pihati
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc] STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...
stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək] FRAZEOLOGIJA: striček Sam
ETIMOLOGIJA: stric
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost] ETIMOLOGIJA: strpen
strugár strugárja samostalnik moškega spola [strugár] ETIMOLOGIJA: strugati
strugárka strugárke samostalnik ženskega spola [strugárka] ETIMOLOGIJA: strugar
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta] STALNE ZVEZE: baletna suita
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik] ETIMOLOGIJA: šport
štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni] ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ETIMOLOGIJA: talent

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

talentíranost talentíranosti samostalnik ženskega spola [talentíranost] ETIMOLOGIJA: talentiran
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: teologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tokáta tokáte; tudi toccata samostalnik ženskega spola [tokáta] ETIMOLOGIJA: toccata
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski] FRAZEOLOGIJA: topovska hrana
ETIMOLOGIJA: top

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tórklja tórklje samostalnik ženskega spola [tórklja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Torkel iz lat. torculum
trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr] STALNE ZVEZE: eliptični trenažer
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej trenirati
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost
umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik] ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz umiriti
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti] ETIMOLOGIJA: pesniti
varstvoslôvje varstvoslôvja samostalnik srednjega spola [varstvoslôu̯je] ETIMOLOGIJA: varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza] STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz verz + facere ‛delati, narediti’
vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni] STALNE ZVEZE: verzni prestop
ETIMOLOGIJA: verz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm] ETIMOLOGIJA: veter + lom
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik] ETIMOLOGIJA: veter
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] ETIMOLOGIJA: vpeti
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti] ETIMOLOGIJA: peti
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti] ETIMOLOGIJA: količiti
zelenjádarski zelenjádarska zelenjádarsko pridevnik [zelenjádarski] ETIMOLOGIJA: zelenjadar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Število zadetkov: 196