afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar] moški, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bílaterála bílaterále samostalnik ženskega spola [bílaterála] dejavnost, ki jo skupaj izvajata partnerja iz dveh držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državama
ETIMOLOGIJA: ↑bilateralen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
blízu2 predlog [blízu] I. z rodilnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: ↑blizu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bombonjêra bombonjêre; in bonboniêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
ETIMOLOGIJA: ↑bonboniera
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brák bráka samostalnik moškega spola [brák] srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič, gonjač
STALNE ZVEZE: brak jazbečar ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] 1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka] ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna] trgovina, podjetje, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár] kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] 2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čevljár čevljárja samostalnik moškega spola [čeu̯ljár] 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem in prodajo obutve1.1. podjetje, trgovina, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem in prodajo obutve
ETIMOLOGIJA: ↑čevelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čílost čílosti samostalnik ženskega spola [čílost] 1. stanje, lastnost koga, da ima moč, voljo za dejavno življenje, zlasti v starosti1.1. stanje, lastnost človeka, da je zdrav, ima voljo za delo, dejavno življenje
ETIMOLOGIJA: ↑čil
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka 2.1. snov, sredstvo za čiščenje
3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik 3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] 1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čísto prislov [čísto] tudi [čistó] 1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati] 1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem) ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] 1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč. ETIMOLOGIJA: ↑čudo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor] 1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] 1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični] 2. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je zelo napet, razburljiv
3. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je izrazit, opazen, nenaden
STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramátik dramátika samostalnik moškega spola [dramátik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem dram1.1. ekspresivno drama, drame te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatiker iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija] 1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatiziranje 1.1. drama, film kot rezultat take predelave
1.2. upodobitev česa kot teme, motiva v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati] 1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramátski dramátska dramátsko pridevnik [dramátski] 2. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramski
ETIMOLOGIJA: ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja] 1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz ↑drama + érgon ‛delo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški] 2. ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
drámski drámska drámsko pridevnik [drámski] 3. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] 1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost] 1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
džúl džúla; in joule samostalnik moškega spola [džúl] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol: J1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: ↑joule
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enajstêrec enajstêrca tudi enajstérec enajstérca samostalnik moškega spola [enajstêrəc] tudi [enajstérəc] 1. iz literarne vede verz z enajstimi zlogi1.1. iz literarne vede peterostopni verz, sestavljen iz petih jambov in do dveh nepoudarjenih zlogov na koncu verza; SINONIMI: iz literarne vede jambski enajsterec, iz literarne vede laški enajsterec
STALNE ZVEZE: jambski enajsterec, laški enajsterec ETIMOLOGIJA: iz enajster iz ↑enajst
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enakovrédno prislov [enakowrédno] takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakopravno
ETIMOLOGIJA: ↑enakovreden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enakovrédnost enakovrédnosti samostalnik ženskega spola [enakowrédnost] 1. stanje, lastnost koga, česa, da je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu
2. stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakopravnost
ETIMOLOGIJA: ↑enakovreden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enologíja enologíje samostalnik ženskega spola [enologíja] 1. dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in nego vin1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologie, angl. oenology, frc. œnologie, iz gr. oĩnos ‛vino’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít] ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑en
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enovíto prislov [enovíto] takó, da so prisotne enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑enovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ép épa samostalnik moškega spola [ép] 1. dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: privzdignjeno epos
2. filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
4. ekspresivno dolga pripoved, ki je zaradi obravnavanja številnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasna, nezanimiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Epos) iz gr. épos ‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide. *u̯eku̯- ‛govoriti’, tako kot lat. vōx, stind. vāk- ‛beseda, govor, glas’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
épika épike samostalnik ženskega spola [épika] 1. literarno ustvarjanje, ki se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja, ali literarna dela kot rezultat tega ustvarjanja
2. celota epov kake skupnosti, jezika, avtorja
3. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
4. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epopeja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epik iz ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf] 1. besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči1.1. nagrobnik, spominska plošča s takim napisom
2. ekspresivno zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško
3. ekspresivno kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
epopêja epopêje samostalnik ženskega spola [epopêja] 1. dolga pripovedna pesnitev nacionalnega pomena, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi
2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epos
3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epika
4. ekspresivno dalj časa trajajoče težavno, mučno potovanje, dogajanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. epopoeia iz gr. epopoiḯa ‛tvorjenje epike’, iz ↑ep + poiéō ‛delam, tvorim, izdelujem’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
épos éposa samostalnik moškega spola [épos] 1. privzdignjeno dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: ep
2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
etída glej etuda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda] 1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija] ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalviranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz ↑evalvirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
evalvírati evalvíram dovršni in nedovršni glagol [evalvírati] ocenjevati, vrednotiti kakovost, ustreznost česa glede na zastavljena merila, cilje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. evaluieren in) angl. evaluate iz frc. évaluer ‛oceniti (vrednost)’ iz stfrc. value ‛vrednost’ iz lat. valēre ‛močan biti, zdrav biti, veljati, biti vreden’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fíkcijski fíkcijska fíkcijsko tudi fikcíjski fikcíjska fikcíjsko pridevnik [fíkciski] tudi [fikcíski] ETIMOLOGIJA: ↑fikcija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən] 1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej ↑fikcija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gamáša gamáše samostalnik ženskega spola [gamáša] 1. navadno v množini pripomoček, ki se namesti čez čevelj, navadno tudi spodnji del hlačnice, in ščiti noge pred mrazom, snegom, vlago1.1. navadno v množini takemu pripomočku podobno oblačilo, zlasti kot modni dodatek
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gamasche in star. frc. gamache iz špan. guademecí ‛vrsta usnja’, kar je prevzeto iz arab. ġ̣adāmasī, dobesedno ‛(usnje) iz mesta Gadames (v Libiji)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni] 1. ki lahko shrani (vsaj) en gigabajt podatkov1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-gigabajtni ki je v zvezi z določenim številom gigabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑gigabajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra] 1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska] 1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni] 2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteska
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grotéskno prislov [grotéskno] 1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteskni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága] 1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov1.1. v ednini, zlasti v Sovjetski zvezi sistem takih taborišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik] kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hiša
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc] 1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hòj in hôj medmet1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj! ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hommage hommagea samostalnik moškega spola [omáš omáža] 1. izkaz spoštovanja, priznanja velike vrednosti, vplivnosti umetnika v obliki umetniškega dela, kulturne prireditve, ki se navezuje na njegovo delo, ga aktualizira1.1. izkaz spoštovanja, priznanja velike vrednosti, vplivnosti koga, česa sploh, zlasti v obliki umetniškega dela, kulturne prireditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. hommage, prvotno ‛formalna zaveza, s katero podložnik obljubi fevdalcu zvestobo, je njegov človek’, iz homme ‛moški, človek’ < lat. homo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc] 1. kdor živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živel v takem kraju
3. slabšalno neuglajen, neroden, omejen človek
ETIMOLOGIJA: ↑hrib
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda ETIMOLOGIJA: ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] 1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
invalídka invalídke samostalnik ženskega spola [invalítka] ženska, ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki jo zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi
STALNE ZVEZE: delovna invalidka ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost] 1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámbski jámbska jámbsko pridevnik [jámpski] STALNE ZVEZE: jambski enajsterec ETIMOLOGIJA: ↑jamb
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jázbečar jázbečarja samostalnik moškega spola [jázbəčar] majhen pes s podolgovatim telesom, zelo kratkimi nogami, daljšim gobcem in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: brak jazbečar, dolgodlaki jazbečar, kratkodlaki jazbečar, resasti jazbečar ETIMOLOGIJA: ↑jazbec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc] 1. strokovnjak za jezikoslovje1.1. študent ali diplomant jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] 1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski] FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk ETIMOLOGIJA: ↑kardinal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf] strokovnjak za kartografijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz ↑kartografija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija ETIMOLOGIJA: ↑kartograf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje] izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: ↑klekljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica] ETIMOLOGIJA: ↑klekljar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
klobučevína klobučevíne samostalnik ženskega spola [klobučevína] debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja] zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola [kmetístvo] gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmetija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kmétov kmétova kmétovo pridevnik [kmétou̯ kmétova kmétovo] FRAZEOLOGIJA: Gozd je kmetova banka. ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla] STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola [kobilárna] kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑kobilar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana. ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək] 1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček ETIMOLOGIJA: ↑konjič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás] 1. godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz ↑kontra + ↑bas - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola [krasoslôvəc] strokovnjak za krasoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola [kremíranje] ETIMOLOGIJA: ↑kremirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje] 1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež 1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajež
2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež
3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež
FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno ETIMOLOGIJA: ↑lajati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lavína lavíne samostalnik ženskega spola [lavína] 1. snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
2. ekspresivno velika, navadno neobvladljiva količina česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. lavina < poznolat. labīna ‛padanje’, iz lābī ‛padati, drseti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
leposlôvni leposlôvna leposlôvno pridevnik [leposlôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑leposlovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
literarizíran literarizírana literarizírano pridevnik [literarizíran] ki je napisan kot literarno delo ali vključuje literarne prvine
ETIMOLOGIJA: ↑literarizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
literarizírati literarizíram dovršni in nedovršni glagol [literarizírati] napisati kot literarno delo ali vključevati literarne prvine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. literarisieren iz ↑literarni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
literárnoteorétski literárnoteorétska literárnoteorétsko pridevnik [literárnoteorétski] ki je v zvezi z literarno teorijo
ETIMOLOGIJA: iz ↑literarna ↑teorija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
literát literáta samostalnik moškega spola [literát] 1. kdor se ukvarja s pisanjem literarnih del1.1. ekspresivno literarno delo, dela te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Literat, iz lat. litterātus ‛pismen, učen’, iz littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lx simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑luks
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
markacíst markacísta samostalnik moškega spola [markacíst] kdor vzdržuje planinske poti in jih označuje z markacijami
ETIMOLOGIJA: ↑markacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mégabájtni mégabájtna mégabájtno pridevnik [mégabájtni] del pridevniške zloženke v obliki n-megabajtni ki je v zvezi z določenim številom megabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑megabajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
melodráma melodráme samostalnik ženskega spola [mẹlodráma] 1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Melodrama) iz frc. mélodrame iz ↑melos + ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
melodramátični melodramátična melodramátično pridevnik [mẹlodramátični] 2. v obliki melodramatičen, ekspresivno ki učinkuje pretirano čustveno, sentimentalno; SINONIMI: ekspresivno melodramski
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. melodramatisch iz ↑melodrama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
melodrámski melodrámska melodrámsko pridevnik [mẹlodrámski] 3. ekspresivno ki učinkuje pretirano čustveno, sentimentalno; SINONIMI: ekspresivno melodramatični
ETIMOLOGIJA: ↑melodrama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik] kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən] ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz ↑muka + ↑trpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
múren múrna samostalnik moškega spola [múrən] 1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren
2. iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae
3. navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let
STALNE ZVEZE: poljski muren ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje] izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave
STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje ETIMOLOGIJA: iz na mizi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski] ETIMOLOGIJA: ↑navigacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nonšalánca nonšalánce samostalnik ženskega spola [nonšalánca] 1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; SINONIMI: nonšalantnost
2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; SINONIMI: nonšalantnost 2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju; SINONIMI: nonšalantnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. nonchalance, glej ↑nonšalanten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla] 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem obrambe, varnosti v državi in svetu
ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ohohò in ohohô in òhohô medmet1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel1.1. izraža, da je govorec razočaran
2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
4. kot prislov, ekspresivno zelo
5. kot členek, ekspresivno seveda
ETIMOLOGIJA: ↑hoho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
olalà in òlalá in ólalà medmet1. izraža, da je govorec prijetno presenečen
2. uporablja se, ko govorec namiguje na telesno, spolno privlačnost, na spolnost
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko 3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. oh là là) iz frc. oh là là iz medmeta oh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
operéta operéte samostalnik ženskega spola [operéta] odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. operetta, iz ↑opera
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
operétni operétna operétno pridevnik [operétni] ETIMOLOGIJA: ↑opereta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ovčárka ovčárke samostalnik ženskega spola [ou̯čárka] STALNE ZVEZE: avstralska ovčarka, belgijska ovčarka, kraška ovčarka, nemška ovčarka, pirenejska ovčarka, škotska ovčarka ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
paródičen paródična paródično pridevnik [paródičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. parodisch, frc. parodique, glej ↑parodija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja] 1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr1.1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
1.2. kar na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
2. ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: slabšalno farsa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
parodírati parodíram nedovršni in dovršni glagol [parodírati] 1. na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr1.1. na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati pojave v družbi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. parodieren iz frc. parodier, glej ↑parodija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst] kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej ↑pesimizem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica] 1. ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poetinja, privzdignjeno poetesa 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
3. daljša plesna koreografija, predstava
4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti] 1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: ↑pešak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti 1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno] navadno v množini zunanje okensko krilo, navadno leseno, za zatemnitev in zaščito pred vetrom, soncem, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] 1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pozávna pozávne samostalnik ženskega spola [pozáu̯na] 1. trobilo iz dolge cevi z dvema zavojema s pomičnim mehanizmom za spreminjanje tonske višine; SINONIMI: trombon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaune, to pa iz stfrc. busine, buisine < lat. būcina ‛lovski, pastirski rog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] 1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku ETIMOLOGIJA: ↑požirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda] 1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prepesnítev prepesnítve samostalnik ženskega spola [prepesnítəu̯ prepesnítve] 1. umetniško, soustvarjalno prevajanje, prevod dela v verzih
2. besedilo, literarno delo, nastalo z delnim preoblikovanjem že obstoječega besedila, motiva, teme, navadno literarnega dela
3. preoblikovanje, aktualizacija umetniškega dela, pri katerih se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: ↑prepesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti] 1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prótistrúp prótistrúpa samostalnik moškega spola [prótistrúp] 1. sredstvo, snov, ki prepreči, zavre učinkovanje strupa
2. ekspresivno kar deluje proti čemu neprijetnemu, neželenemu
ETIMOLOGIJA: ↑proti + ↑strup
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka] 1. majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje
2. stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje
ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják] 1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola [romanopísəc] 1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov1.1. ekspresivno roman, romani te osebe
ETIMOLOGIJA: ↑roman + ↑pisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] 1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən] 1. v nekaterih zvezah v obliki satirični ki kaj prikazuje, kritizira na oster, posmehljiv način
2. v obliki satirični ki je v zvezi s satiro 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz ↑satira
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik] kdor se ukvarja s pisanjem satir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz ↑satira
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
simfónik simfónika samostalnik moškega spola [simfónik] 1. član simfoničnega orkestra
2. kdor se ukvarja s pisanjem simfonične glasbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sinfoniker, Symphoniker iz ↑simfonija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
slikopís slikopísa samostalnik moškega spola [slikopís] 1. slike za posredovanje sporočila, zlasti kot predhodnik pisave1.1. pisava, pri kateri slika predstavlja besedo, zlog
2. krajše besedilo, literarno delo, namenjeno opismenjevanju, v katerem so določene besede nadomeščene s sličicami
ETIMOLOGIJA: ↑slika + ↑pisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sonétni sonétna sonétno pridevnik [sonétni] STALNE ZVEZE: sonetni venec, sonetni venec sonetnih vencev ETIMOLOGIJA: ↑sonet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati] 1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stêklopiháč stêklopiháča samostalnik moškega spola [stêklopiháč] manj formalno kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem steklenih izdelkov z vpihovanjem zraka v stekleno maso; SINONIMI: steklopihalec
ETIMOLOGIJA: iz steklo pihati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc] 1. mamin ali očetov brat1.1. tetin ali stričev zakonski ali zunajzakonski partner
1.2. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
1.3. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali. ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək] 1. ekspresivno mamin ali očetov brat1.1. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
1.2. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
1.3. ekspresivno Miklavž, Božiček, dedek Mraz
FRAZEOLOGIJA: striček Sam ETIMOLOGIJA: ↑stric
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost] 1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: ↑strpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
strugár strugárja samostalnik moškega spola [strugár] kdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑strugati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
strugárka strugárke samostalnik ženskega spola [strugárka] ženska, ki se ukvarja s struženjem, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑strugar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta] 1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi
2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen
STALNE ZVEZE: baletna suita ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik] 1. kdor se ukvarja s športom
2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno atlet
ETIMOLOGIJA: ↑šport
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni] 1. ki obsega štiri vrstice
2. ki je velik za štiri vrstice
ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
talentíranost talentíranosti samostalnik ženskega spola [talentíranost] lastnost koga, da ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talentiran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: ↑teologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tokáta tokáte; tudi toccata samostalnik ženskega spola [tokáta] iz glasbene umetnosti krajša virtuozna skladba s prosto kompozicijo, zlasti za glasbila s tipkami
ETIMOLOGIJA: ↑toccata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski] 2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tórklja tórklje samostalnik ženskega spola [tórklja] 1. priprava za stiskanje olja iz oljk v obliki velike, navadno kamnite, okrogle posode z enim ali več stiskalnimi kolesi1.1. prostor s tako pripravo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Torkel iz lat. torculum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst] 1. katoliški menih strogega reda, ki živi odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje
2. poltrdi sir iz kravjega mleka z redko posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr] 1. sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči1.1. sobna športna naprava, v katero se vpne kolo in ki z nastavitvami obremenitve omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih
2. naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij
STALNE ZVEZE: eliptični trenažer ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik] 1. naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice premikanja, tresljajev
2. priprava za umirjanje česa
ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz ↑umiriti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti] 1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
varstvoslôvje varstvoslôvja samostalnik srednjega spola [varstvoslôu̯je] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem javnega reda in miru, varnosti znotraj države
ETIMOLOGIJA: ↑varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza] 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih 1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija] 1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni] STALNE ZVEZE: verzni prestop ETIMOLOGIJA: ↑verz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm] 1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑lom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik] 1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑veter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] 1. ki je pritrjen na določenem mestu
2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti] 1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti] 1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: ↑količiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zelenjádarski zelenjádarska zelenjádarsko pridevnik [zelenjádarski] ETIMOLOGIJA: ↑zelenjadar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.