Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

buržoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije
   ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov
2. 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije
3. 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura
   // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature
2. 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru
   ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne
// pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal
♦ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun
   // Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. 2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
   ♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši

ekonómsko prisl.: ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na formo:
   1. a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
   2. b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
   3. c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
   ♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole

formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krščánska demokracíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki: evropska krščanska demokracija; opozicijska krščanska demokracija; voditelj krščanske demokracije; Strank, ki se polaščajo različic imena nekdaj trdno vladajoče krščanske demokracije, je cela vrsta, prav malo pa jih lahko računa na zastopstvo v parlamentu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na ljudstvo:
   1. a) velike ljudske manifestacije; zdrave ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo; Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
   2. b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila / Ljudska pravica, glasilo Zveze komunistov Slovenije
   3. c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
   4. č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. 2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. 3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
4. 4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
   ● ljudski umetnik v nekaterih deželah častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
   ♦ lingv. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih

ljúdsko prisl.: ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. a) meščanska hiša, noša / izvira iz meščanske družine; ima meščanske navade
2. b) plemiški in meščanski sloj / s poroko si je pridobil meščansko pravico v fevdalizmu pravico sodelovati pri upravi mesta
3. c) meščanska revolucija; meščanska stranka / meščanski liberalizem, nacionalizem / meščanska družba
   ♦ lit. meščanska drama; polit. meščanska demokracija demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; šol. meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola

meščánsko prisl.: biti (po) meščansko oblečen; njegov oče je bil meščansko usmerjen; sam.: pog. končal je tri meščanske tri razrede meščanske šole; v njem je nekaj meščanskega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu
   // neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca
   // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom
2. 2. ki je zelo malo oddaljen
   1. a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje
   2. b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti
      // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti
      ♦ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central

nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

posrédno prisl.: posredno dokazovati, izvedeti kaj; posredno priti do česa; posredno vplivati na kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. kar koga slepi, zaslepljuje: obvarovati mladino pred slepili; taka demokracija je le politično slepilo
   // preveč optimistična predstava, ki ne ustreza resnici: predajati se slepilom; slepila mladosti
2. 2. na videz bleščeča stvar brez vsebine: te reklame so samo slepilo; ne mara za zunanji blišč in poceni slepila
   ● zastar. zračno slepilo fatamorgana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica
   // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke
2. 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo
3. 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom
   // socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
4. 4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje
   ● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer
   ♦ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe

sociálno prisl.: socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan

sociálni -a -o sam., pog.: vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. a) širiti socialistične ideje; socialistična načela / socialistični humanizem; socialistični družbeni odnosi; socialistična morala / socialistična revolucija / socialistični družbeni red / samoupravna socialistična družba; socialistične države / socialistični internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih; socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom; red junaka socialističnega dela visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe ter pri gospodarskem, znanstvenem in kulturnem razvoju države
   // Socialistična federativna republika Jugoslavija; Socialistična zveza delovnega ljudstva
   ♦ polit. socialistična demokracija demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov; soc. socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina; um. socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti
2. b) zahodnoevropske socialistične stranke / socialistična vlada

socialístično prisl.: biti socialistično usmerjen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti: ta ustanova je finančno samostojna; upravljati, voditi ustanovo; dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova; zdravstvena ustanova; ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok
2. 2. jur. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: demokracija naj bi kot ustanova pomenila svobodo; družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi
3. 3. nekdaj premoženje, ki se upravlja, uporablja po volji tistega, ki ga daje na razpolago: dobiti štipendijo iz ustanove; ustanova za podpiranje vdov in sirot / Knafljeva ustanova
   ● zastar. razpisati dijaške ustanove štipendije
4. 4. zastar. ustanovitev: ustanova države
   ♦ jur. javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; pravna ustanova skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost
2. 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek
3. 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen
4. 4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice
   ● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja

zarésno 
1. 1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti
2. 2. res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.