eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

décilíter décilítra samostalnik moškega spola [décilítər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Deziliter iz novoklas. deci.. ‛deseti del osnovne enote’ iz lat. decem ‛deset’ + ↑liter
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski] ETIMOLOGIJA: ↑deciliter
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje] FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: ↑hlapčevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bérnja -e ž (ẹ̑)
nar., nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: priti po bernjo; desetina in bernja; vinska bernja
décibél -a m (ẹ̑-ẹ̑)
fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela:
décigrám -a m (ẹ̑-ȃ)
utežna mera, desetina grama:
décilíter -tra m (ẹ̑-í)
prostorninska mera, desetina litra: kozarec za dva decilitra
déciméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄)
dolžinska mera, desetina metra: en meter in tri decimetre / kvadratni decimeter
desétek tudi desêtek -tka m (ẹ̑; ȇ)
1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet
2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno komisijo
desêti -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu deset: desetega [10.] marca; ob deseti (uri) 10h22h; v desetem letu; izbrati vsakega desetega / deseti del česa desetina
● ekspr. šola mu je deseta briga prav nič se ne zmeni zanjo; deseta maša v krščanskem okolju maša ob desetih
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu
desetína -e ž (í)
1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra
♦ mat. ena cela, devet desetin
2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine
// organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine
3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina
4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje
5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev
● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra
desetínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito
2. mat. decimalen: desetinsko število
desetníja -e ž (ȋ)
star. vojaška enota desetih vojakov; desetina: padla je cela desetnija
kábel1 -bla m (á)
1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel; nadzemni, podmorski, podvodni kabel; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom; kabel za električni kuhalnik / optični kabel kabel iz tankih upogljivih steklenih vlaken, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala
♦ elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo; enožilni, večžilni kabel; inštalacijski kabel; koaksialni kabel; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel
2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu
3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola
slovánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Slovane: slovanski jeziki, narodi; slovanska književnost; slovanska pradomovina / slovanska čustvenost; slovansko gostoljubje / slovansko bogoslužje bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
♦ lit. slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor; rel. slovanska apostola Ciril in Metod; šah. slovanska obramba otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta; zgod. slovanska desetina cerkvena desetina, za tretjino manjša od navadne cerkvene desetine, ki so jo Slovani dajali od začetka pokristjanjevanja do 11. stoletja
tláka -e ž (á)
1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka
● občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Japonec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Japonca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [japónəc], rodilnik [japónca]
BESEDOTVORJE: Japončev
PRIMERJAJ: japonec
Oslo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Osla samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Norveške
IZGOVOR: [óslo], rodilnik [ósla]
BESEDOTVORJE: Oselčan, Oselčanka, Oselčanov, Oselčankin, oselski
romski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
romska romsko pridevnik
IZGOVOR: [rómski]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dekúrija -e ž (ú) zgod. ~ vojakov desetina; |rimski upravni oddelek|
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
desetína -e ž (í) ~ dobička; ~ zemlje |mera|; zgod. |dajatev|; poud. (na) ~e let je minilo |veliko|; več oboroženih desetin |vojaških enot|; Desetina, stoj! |deset ljudi|
..ína ž. prip. obr. (í)
1. 'lastnost' globína, jačína, višína
2. 'popredmetena lastnost' desetína, kislína, toplína
3. 'dajatev, prejemek' bilančnína, dnína, lovnína, mesečnína, mostnína, odkupnína
4. 'snov' bisernína, celičnína, hodnína, hrastovína, jagnječevína, jalovína, koruzovína, lipovína
5. 'količina' desetína, dvojína, količína, stotína, večína
6. 'skupno ime' bakrenína, gabrína, mladína

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

decilíter -tra m
prostorninska mera, desetina litrapojmovnik
SINONIMI:
prakt. sp. deci, ekspr. deček2
desetína -e ž
1.
del na deset enakih delov razdeljene celotepojmovnik
SINONIMI:
deseti del, star. desetek, knj.izroč. desetinka
2.
vojaška enota desetih vojakov
SINONIMI:
star. desetnija

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skórja Frazemi s sestavino skórja:
skórja krúha

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

carȋna -e ž
desẹ̑t štev.
kohọ̑rta -e ž
obrȍk -ọ́ka m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj (n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

desètina -e ž desetina: deſzetino dám zevſzega, ka ládam KŠ 1771, 231; deſzetino mrtelni lidjé jemléjo KŠ 1771, 681; Csi ſzo ſz-koj deſzetíno mogli dati KM 1790, 70; darüje Somogyszko deszetino KOJ 1848, 12

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

desetina [desetína] samostalnik ženskega spola

podložniška dajatev desetega dela pridelka; desetina

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

desetina -e ž desetina, tj. 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: enu lejtu imà 365. dny, deſſetina im. ed. od leteh oſtane 40. dny ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino tož. ed. sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ nej ſo deſſetino tož. ed. grehou doperneſli ǀ je vidil … Melchiſedech v'deſsetini mest. ed. 2. podložniška dajatev gosposki: menite obogatit kadar deſſetine rod. ed. pravizhnu Mashnikom neopravite ǀ plazhai Gospojſki deſſetino tož. ed. ǀ Kulikajn krat taiſte v' deſſetini mest. ed. ogolufati ǀ de bi njegova dershina Prasnike poslovala deſſetine tož. mn. je pravizhnu opraulal

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

desetine dajenje gl. dajenje, desetina itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

deseti2 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu deset; SODOBNA USTREZNICA: deseti
1.1 v zvezi deseti del del na deset enakih delov razdeljene celote; SODOBNA USTREZNICA: desetina
FREKVENCA: 185 pojavitev v 23 delih
desetina -e samostalnik ženskega spola
dajatev desetega dela česa, navadno namenjena duhovnikom; SODOBNA USTREZNICA: desetina
FREKVENCA: 139 pojavitev v 16 delih

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

decimeter ► dẹciˈmẹtėr -tra m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Naglasno mesto samostalnika »ploščina«

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Uporaba aktiva oz. trpnika v strokovnih delih

Pri pregledovanju magistrskih nalog iz področja okoljevarstva se srečujem s pogosto uporabo trpnika. Zanima me ali še vedno velja, da je takšna oblika glagola v slovenščini neprimerna, ali se v primeru nekih splošnih opažanj/ dognanj/ dejstev lahko uporablja.

Podajam par primerov: V zadnjih desetletjih je bilo na svetu proizvedene več plastike, kot v celem prejšnjem stoletju. Najdemo jo povsod okoli nas, največkrat je uporabljena kot embalaža. Iz plastike so izdelana oblačila, najdemo jo tudi v kozmetičnih izdelkih. V morskem okolju konča približno desetino proizvedene plastike in predstavlja resen problem v vodnem okolju. V preteklih letih so bile narejene pilotne raziskave o prisotnosti MP v prebavilih rib.

Število zadetkov: 41