Tiskanje

āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bdelium – samostalnik moškega spola

dišeča naravna smola rumene barve, pridobljena iz afriške komifore (Commiphora africana); SODOBNA USTREZNICA: bdelij

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola

1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh

1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje

2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh

3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev

FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

duh2 -a samostalnik moškega spola

1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh

1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava

1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje

2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev

FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dušica -e (dušica, dušiča) samostalnik ženskega spola

ekspresivno, v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušica

FREKVENCA: 70 pojavitev v 18 delih

TERMINOLOGIJA: materina dušica

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hìacint -a m hiacinta: Hiacint (a jáczint) tüdi lüblena dišéča korina AI 1878, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mira [mīra] samostalnik ženskega spola

dišeča smola nekaterih tropskih dreves; mira

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen (z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.-C., ogr.-Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.-C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pērla 1., f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.-Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

resēdica, f. dem. reseda; die Resede, Cig., Jan.; navadna dišeča r. (reseda lutea, odorata), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vijǫ̑lica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata), rumene vijolice = šebenik, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.