ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bípartítni -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na dve strani; dvostranskiSSKJ: Tiste države, ki so imele najbolj razvit socialni dialog, ne samo na tripartitni, ampak tudi na bipartitni ravni, so praviloma najbolj razvite E ← lat. bipartītus iz bipartīre 'razcepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dialóg -a m (ọ̑) - 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
- 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dialóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialog: dialoški tekst;
knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dialóškost -i [dijaloškost] ž (ọ̑) 1. sposobnost dialoga, pripravljenost na dialog: Dialoškost in strpnost zahtevata, da najprej drug drugemu priznamo pravico do obstoja in nemotenega delovanja, kakor to terja tudi naša ustava, zlasti ko gre za verske skupnosti 2. lastnost, značilnost besedila, da upošteva in vase sprejema prvine zunanjega, zlasti drugih besedil: Avtor dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom, drugo kulturo in njenimi teksti E (↑)dialóški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) - 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu - 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
- 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta
gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
● gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
govorljív -a -o prid. (ī í) ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit // redko zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ínterkultúrni -a -o prid. (ȋ-ȗ) 1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturni (1): interkulturni dialog; interkulturna komunikacija; Strpnost znotraj ene in iste kulture je dosegla razmeroma visoko raven, nestrpnost se seli v konflikte, ki se porajajo v interkulturnih situacijah 2. ki se nanaša na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju; medkulturni (2): interkulturni študij; interkulturne pristojnosti; interkulturno društvo; Zavzela se je za ustanovitev centra za multikulturni in interkulturni razvoj Slovenije E po zgledu agl. intercultural iz (↑)inter… + (↑)kultúren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kleníti -ím nedov. (ī í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mèdkultúrni -a -o prid. (ȅ-ȗ) 1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturni (1): medkulturni dialog; medkulturni konflikti; medkulturna nestrpnost; S projektom želijo spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete 2. ki se nanaša na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju; interkulturni (2): medkulturne primerjave; medkulturne raziskave; V bližini tržaške fakultete, kjer je diplomirala iz medkulturnih študij, je bila evropska infotočka E po zgledu agl. intercultural iz med kultúrami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
montírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. pritrjevati, dajati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; nameščati, postavljati: montirati kliše, pralni stroj; montiral je nov plašč na kolo; montirati luč na strop / montirati elektriko inštalirati
- 2. delati napravo iz prej pripravljenih delov, sestavljati: v tovarni so začeli montirati prve serije avtomobilov / montirati stanovanjski blok / montirati sliko; pren., ekspr. spretno je znal montirati dialog
- 3. film. načrtno povezovati, urejevati posnetke v film: montirati prizore iz filma
montíran -a -o: stroj, ki je bil montiran pred kratkim; njegova osebnost je v romanu montirana iz dveh polov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odtŕžek -žka m (ȓ) odtrgan drobec, kos: odtržek časopisa, preje
● dialog podaja avtor le v kratkih odtržkih delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov;
sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
polémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičenpolémično prisl.: polemično povzeti nasprotnikove trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponotránjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo;
njun dialog se je ponotranjilponotránjiti se postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji
ponotránjen -a -o: ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. - 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev
// težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
● knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim - 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame
pretenciózno prisl.: avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) - 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
- a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
- b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
- 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica - 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev
- 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo
skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo
- a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške
- b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval
- c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje
- 2. lingv. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili
stopnjujóč -a -e: stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste
stopnjeván -a -o: stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ) 1. pogovor med več osebami; multilog (1): Nikjer v književnosti niso notranji monolog, dialog ali večgovor prišli tako do izraza kot prav v delu Tujec 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; multilog (2): Nekaj mesecev že trajajo dvo- in večgovori med različnimi avtorji ter sodnikom ustavnega sodišča in celo njegovim predsednikom E (↑)več... + (↑)góvor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vzpodbújati -am nedov. (ú) spodbujati: vzpodbujati tekmovalce;
vzpodbujati koga k posnemanju;
vzpodbujati koga, naj gre / vzpodbujati dialogvzpodbujajóč -a -e: vzpodbujajoče besede; prisl.: vzpodbujajoče govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zdrávorazúmarski -a -o prid. (ā-ȗ) ekspr. ki sprejema zdravi razum kot vodilo pri mišljenju, ravnanju: Kakršen koli dialog z nosilci zdravorazumarskih argumentov na obeh sprtih straneh je že naprej obsojen na neuspeh E iz zdràv razúm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zintelektualizírati -am dov. (ȋ) knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanjezintelektualizíran -a -o: zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.