Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ágens -a m (ȃ)
kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
alternatívec -vca m (ȋ)
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
bípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog; pogajanja potekajo na bipartitni ravni
dialóg -a m (ọ̑)
1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
dialóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dialog: dialoški tekst; knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
disociacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces; disociacijska stopnja / disociacijski monolog in notranji dialog
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in prid., gladkêjši tudi glájši (á; ȃ á)
1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu
2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● 
njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ 
anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta
govorljív -a -o prid. (ī í)
ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit
// zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
ínterkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturen: interkulturni dialog; interkulturna komunikacija; konflikti v interkulturnih situacijah
2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: interkulturni študij; interkulturna vzgoja; interkulturno društvo
kleníti -ím nedov. (ī í)
knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
mèdkultúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju: medkulturni dialog; medkulturni konflikti; medkulturna nestrpnost; cilj projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje
2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: medkulturna vzgoja, zavest; medkulturne primerjave, raziskave; diplomirala je iz medkulturnih študij
montírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pritrjevati, dajati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; nameščati, postavljati: montirati kliše, pralni stroj; montiral je nov plašč na kolo; montirati luč na strop / montirati elektriko inštalirati
2. delati napravo iz prej pripravljenih delov, sestavljati: v tovarni so začeli montirati prve serije avtomobilov / montirati stanovanjski blok / montirati sliko; pren., ekspr. spretno je znal montirati dialog
3. film. načrtno povezovati, urejevati posnetke v film: montirati prizore iz filma
multilóg -a m (ọ̑)
1. pogovor med več osebami, večgovor: dialog in multilog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: naučiti se multiloga
odtŕžek -žka m (ȓ)
odtrgan drobec, kos: odtržek časopisa, preje
 
dialog podaja avtor le v kratkih odtržkih delih
persifláža -e ž (ȃ)
knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
polémičen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičen
ponotránjiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo; njun dialog se je ponotranjil
pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑knjiž.
1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev
// težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
 
knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim
2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ)
1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
 
polit. skrajna desnica, levica
3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč evrov
4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● 
zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo
sòčlánica -e ž (ȍ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom članica česa: država bo evrske sočlanice zaprosila za pomoč; podpora, soglasje sočlanic; dialog s sočlanico
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo
a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške
b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval
c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje
2. jezikosl. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili
vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ)
1. pogovor med več osebami: dialog, monolog in večgovor v književnosti
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: večgovori med sodnikom in sprtima stranema
vzpodbújati -am nedov. (ú)
spodbujati: vzpodbujati tekmovalce; vzpodbujati koga k posnemanju; vzpodbujati koga, naj gre / vzpodbujati dialog
zintelektualizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanje
Število zadetkov: 24