ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
alternatívec -vca m (ȋ) 1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci;
skupina alternativcev in pankerjev 2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
bípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog;
pogajanja potekajo na bipartitni ravni
dialóg -a m (ọ̑)
1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
dialóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dialog: dialoški tekst; knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
disociacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces; disociacijska stopnja / disociacijski monolog in notranji dialog
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkêjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les;
bel, gladek papir;
gladka cesta;
gladka površina, stena;
tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod;
gladki verzi;
jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov;
mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gostagládko stil. gladkó prisl.:
ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
● gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
govorljív -a -o prid. (ī í) ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit // zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
ínterkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ) 1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturen: interkulturni dialog;
interkulturna komunikacija;
konflikti v interkulturnih situacijah 2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: interkulturni študij;
interkulturna vzgoja;
interkulturno društvo
kleníti -ím nedov. (ī í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
mèdkultúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju: medkulturni dialog; medkulturni konflikti; medkulturna nestrpnost; cilj projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje
2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: medkulturna vzgoja, zavest; medkulturne primerjave, raziskave; diplomirala je iz medkulturnih študij
montírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pritrjevati, dajati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; nameščati, postavljati: montirati kliše, pralni stroj;
montiral je nov plašč na kolo;
montirati luč na strop / montirati elektriko inštalirati2. delati napravo iz prej pripravljenih delov, sestavljati: v tovarni so začeli montirati prve serije avtomobilov / montirati stanovanjski blok / montirati sliko; pren., ekspr. spretno je znal montirati dialog 3. film. načrtno povezovati, urejevati posnetke v film: montirati prizore iz filma montíran -a -o:
stroj, ki je bil montiran pred kratkim; njegova osebnost je v romanu montirana iz dveh polov
multilóg -a m (ọ̑)
1. pogovor med več osebami, večgovor: dialog in multilog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: naučiti se multiloga
odtŕžek -žka m (ȓ)
odtrgan drobec, kos: odtržek časopisa, preje
● dialog podaja avtor le v kratkih odtržkih delih
persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov;
sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
polémičen -čna -o prid.(ẹ́) nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičen polémično prisl.:
polemično povzeti nasprotnikove trditve
ponotránjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo;
njun dialog se je ponotranjil ponotránjiti se
postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji
ponotránjen -a -o:
ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo
pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi;
manj pretenciozna komedija;
pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
● knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek;
ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.:
avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetkaa) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice;
razdalja med skrajnima koncema;
skrajni rob ceste;
voznik na skrajni desni ima prednost;
skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo;
določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori;
to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture;
skrajne ideje;
skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal;
določiti skrajne stopnje prispevka;
skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč evrov 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore;
skrajna malomarnost, razdraženost;
za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost;
v skrajni sili bi mu že pomagali;
s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zeloskrájno prisl.:
hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen
sòčlánica -e ž (ȍ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom članica česa: država bo evrske sočlanice zaprosila za pomoč; podpora, soglasje sočlanic; dialog s sočlanico
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjoa) glede na količino: stopnjevati izvoz;
stopnjevati proizvodnjo;
dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi;
stopnjevati pritisk;
okupator je vedno bolj stopnjeval teror;
ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim;
stopnjevati priprave za napad;
stopnjevati sposobnosti do skrajne meje;
množičnost umetnosti se stopnjuje 2. jezikosl. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili stopnjujóč -a -e:
stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste
stopnjeván -a -o:
stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog
vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ)
1. pogovor med več osebami: dialog, monolog in večgovor v književnosti
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: večgovori med sodnikom in sprtima stranema
vzpodbújati -am nedov. (ú) spodbujati: vzpodbujati tekmovalce;
vzpodbujati koga k posnemanju;
vzpodbujati koga, naj gre / vzpodbujati dialog vzpodbujajóč -a -e:
vzpodbujajoče besede; prisl.: vzpodbujajoče govoriti
zintelektualizírati -am dov. (ȋ) knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanje zintelektualizíran -a -o:
zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje