dihálka -e ž (ȃ) potapljaška maska z ~o; zastar. dihati z ~ami s škrgami
díhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; díhanje (í ȋ) ~ skozi nos; poud.: Vse, kar ~a, se veseli pomladi |živi, biva|; Iz kleti ~a vlaga |se širi, prihaja|; dihati kaj ~ sveži gorski zrak vdihavati; poud. Peč ~a toploto |oddaja, razširja|; dihati v koga Ne dihaj vame; poud. dihati za koga/kaj ~a samo za otroke |Popolnoma se posveča otrokom|; dihati z/s čim ~ s škrgami
dihetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; dihetánje; (-àt) (á ȃ) pokr. hitro, na kratko dihati
globôko prisl. glóblje (ó; ọ̑)
1. količ. prostor. ~ dihati
2. mer., poud. ~ čuteč |zelo, močno|
hropéče nač. prisl. (ẹ́) ~ dihati
lovíti -ím nedov. lôvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, lovljèn -êna; lovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ bežečega; Hodila sta rake lovit; ~ ribe na črva, na muho; poud.: ~ vsako besedo, gib |prizadevati si slišati, videti|; ~ sapo, zrak |težko, sunkovito dihati|; jecljati in ~ besede |iskati primerne izraze|; loviti koga za kaj Otrok ~i mater za krilo; poud. ~ koga za besedo |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje, pojmovanje|
lovíti se -ím se (í/ȋ í) Muhe se ~ijo v pajčevino; Otroci so se šli lovit; poud. ~ ~ pri delu zaradi neizkušenosti |imeti težave, biti negotov|; loviti se za kaj Omahoval je in se lovil za stol; poud. ~ ~ ~ vsako bilko |obupano iskati rešitev|; poud. loviti se za čim ~ ~ ~ dobičkom |zelo si prizadevati zanj|
mírno1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ čakati; ~ dihati; odgovarjati mirnejše kot drugi; poud.: Le ~, nikar se ne prenagli |ne hiti|; ~ lahko rečem, da se je stanje izboljšalo |z gotovostjo|
múka -e ž (ú) poud.: S posestvom ima samo ~o |neprijetnosti, težave|; lajšati ~e ranjencem |trpljenje, bolečino|; napraviti kaj brez ~e |z lahkoto, lahko|; dihati z ~o |s težavo, težko|
nadúšljivo nač. prisl. (ȗ) ~ dihati
olájšano nač. prisl. (ȃ) ~ dihati
prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
sígati -am nedov. -ajóč, -áje; síganje (í/ȋ ȋ) |dihati s piskajočim glasom|: ~ in loviti sapo; brezos. sigati komu V prsih mu ~a
sôpsti sôpem nedov. sôpi -íte, -èč -éča; sópel sôpla in sôpel -pla, sòpst/sôpst, sopèn -êna; sopênje; (sòpst/sôpst) (ó) nadušljivo ~; poud.: Stroji ~ejo |dajejo sopenju podobne zvoke|; ~ v dlani |dihati, pihati|; neobč. sopsti kaj ~ morski zrak globoko vdihavati
spokójno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) neobč. ~ dihati, spati mirno
škŕga -e ž (ŕ) dihati s ~ami
težkó1 prisl. téžje (ọ̑; ẹ̑)
1. nač. ~ delati; ~ dihati, govoriti, hoditi; ~ naložen voz; ~ razumljiva knjiga; ~ prebavljiva hrana; Zaradi otrok gre ~ od doma
2. mer., poud.: ~ prizadeti koga |zelo|; ~ bolan, ranjen |hudo|; ~ pasti na tla |z močnim udarcem|
trúdoma nač. prisl. (ȗ) neobč. s trudom, s težavo: ~ dihati, vstati; ~ pridobljen
zasôplo nač. prisl. (ó) ~ dihati, govoriti