dahniti dov., halare, dihati, dahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihajoč deležnik

PRIMERJAJ: dihati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

díhati, dȋham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihati [díhati dȋham] nedovršni glagol

dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihati -am nedov. dihati: kaku moreo ribe noter v' vodi plavat, inu dihat nedol. (V, 448) ǀ od urozhine kumaj dihamo 1. mn. (III, 403) ǀ kumai ſe je gibal, inu dihal del. ed. m (V, 487)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihati diham/dišem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

díjati -am nedov. dihati, širiti se: Küzmics Miklosi z perszih pa domorodsztvo dija KOJ (1914), 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dǜhati -am nedov. dihati: [ribe] dühajo s škrgami AI 1878, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gagati [gȃgati] nedovršni glagol

vdihovati, dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hiteti nedov., F26, accélerare, hitéti; adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi; aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati; celerare, hitéti; deproperare, cilú mozhnu hiteiti; festinans, kir hity; festinare, hiteti, hiteiti; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; insector, tá kateri ṡa enim hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe; insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali hyti, ali tezhe; insequens, kateri pody, ali sa enim hity, inu tezhe; insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi hiteiti; manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21; maturare, hiteiti, ſe nemuditi; maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati; praecelerare, naprei hiteiti; praefestinare, prevezh hitéti, ſylnu hitéti, preṡgudai hiteiti; properare, hiteiti; properatò opus est, je treiba hiteiti; prosequi, ṡa enim hoditi, ali hiteiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hrepanje [hrẹ́panje] samostalnik srednjega spola

težko dihanje, nahod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hrepati [hrẹ́pati hrẹ́pam] nedovršni glagol

težko dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hripanje [hrípanje] samostalnik srednjega spola

težko dihanje, hropenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hripati [hrípati hrípam] in [hrípljem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hripost [hripọ̑st] samostalnik ženskega spola

težko dihanje, hropenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hripotati [hripotáti hripọ́čem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hropost [hropọ̑st] samostalnik ženskega spola

težko dihanje, hropenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hropotati [hropotáti hropọ́čem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

PRIMERJAJ: hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hropsti [hrópsti hrọ́pljem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

PRIMERJAJ: hropotati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hǘkati -čem nedov. sopsti, dihati: Csrni vrázje vtvoja vüha hükali do ogen BKM 1789, 451

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hukati [hȗkati hȗkam] nedovršni glagol

izdihovati zrak in z njim kaj ogrevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kolčati se [kóu̯čati se kóu̯či se] nedovršni glagol

1. kolcati se
2. spahovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

liptati [liptáti liptȃm] nedovršni glagol

o psu hitro, sunkovito dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

luft m, F15, aer, luft, [str. 17b ]; aër, lufft, [str. 18a ]; aerius, -a, -um, lufftni, is luffta; aether, Nebú, lúft, tá Element; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; camaleon, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda, lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi; gyrus aërius, ena okrogloſt v'lufti, ali okroṡhenîe; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn v'lufti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; subdialis, -le, pod frai Nebom na luffti; vitalis aura, ṡdravi lúft

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

naduha [nadȗha] samostalnik ženskega spola

oteženo dihanje, naduha, astma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nadušljivost [nadušljívost] samostalnik ženskega spola

oteženo dihanje, naduha, astma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oddehniti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odühávati -am nedov. dihati: Sztvár szi odtüháva i 'zivé KAJ 1870, 10; Zdrav cslovek szi na nôsz i odüháva KAJ 1870, 31; Kitovi splüčami odühávajo AI 1878, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pehati se [pẹ̑hati se pẹ̑ham se] nedovršni glagol

postajati upehan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pihati [píhati píham] nedovršni glagol

pihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pihati nedov., adagia sunt: s'enih vſt merslu, inu vrozhe pihati; afflare, na eniga dihati, pihati; conflages, enu meiſtú, kir veiter vſeṡkuṡi piha, inu povſod more notar priti; flabilis, -le, luftnu, véternu, kar ſe more pihati; flare, pihati, pihlati; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; insusurrare, naſhapetati, na uſheſſa ſhapetati, pihati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pihniti [píhniti pȋhnem] dovršni glagol

pihniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

podpihovati [podpihováti podpihȗjem] nedovršni glagol

podpihovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

puhati [púhati púham] nedovršni glagol

1. pihati, puhati
2. biti razgret, vzburjen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

puhati nedov., F2, fremere, puhati, ruliti, erjovéti, ſhuméti, arnzhati, divjati; spirare, dihati, puhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pustiti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rigati [rígati rȋgam] nedovršni glagol

1. oglašati se kot osel; rigati
2. spahovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sapa [sápa] samostalnik ženskega spola

sapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sapa -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sopeti nedov., anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sopihati nedov., F2, anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; respirare difficulter, teṡhku ſopihati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sopiti [sopīti sopím] nedovršni glagol

dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sopljivost [sopljívost] samostalnik ženskega spola

težko dihanje, sopenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sopsti [sópsti sópem] in [sọ́pljem] nedovršni glagol

težko dihati, sopsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sopsti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stokati [stọ́kati stọ̑kam] nedovršni glagol

stokati, ječati, vzdihovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vzdihati -am nedov. 1. vzdihati: ſatorai sdiham 1. ed., inu ſe grimam ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash 2. ed., shaluiesh Kodor hodesh ǀ My sdihamo 1. mn. v'dolini teh ſols ǀ Oh koku sdihaio 3. mn., shraiaio, inu iamraio ǀ milu ſe jokal, inu sdihal del. ed. m 2. dihati: neushijem drugiga, ampak ſtrup teh kazh, inu shouzh teh lintuornou. Sdiham 1. ed., ali na mejſti ſape ta shveplenski plemen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zaduha [zadȗha] samostalnik ženskega spola

1. težko dihanje, naduha, astma
2. sopara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zdehati se [zdẹ́hati se zdẹ́ha se] nedovršni glagol

zehati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zdihati [zdíhati zdíšem] (vzdihati) nedovršni glagol

vzdihovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zdihljaj [zdȋhljaj] (vzdihljaj) samostalnik moškega spola

vzdihljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zdihniti [zdíhniti zdȋhnem] (vzdihniti) dovršni glagol

vzdihniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.