Tiskanje

bêsen tudi bésen -sna -o prid., bêsnejši tudi bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄)
1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo

bêsno

tudi bésno prisl.:

besno streljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

besnóča tudi besnóuča tudi bisnóča -e ž divjanje: pekel ſzvom beſznocsom SM 1747, 68; od vraj'ze biſznoucse KŠ 1771, 819; sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Ár i besznôcsa lüdi tebi csészt dati more TA 1848, 61; Ti vr'zes nyi besznôcsi KAJ 1848, 15; nyegovo besznoucso spoznati KOJ 1848, 4; Vu besznôcsi protivníka KAJ 1848, 10; pekel ſzvom beſznoucsom BKM 1789, 212; I na nász z-besznôcsov tr’o KAJ 1848, 165; podigni sze nad besznôcsov protivnika TA 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bisnéjnje -a s divjanje: Na 'zidovov prouti Kriſztuſi biſznejnye KP 1771, 262

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola

1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen

2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže

2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež

4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih

TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón]

območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka

vrtinčast tropski vihar; SINONIMI: iz meteorologije tropski ciklon

STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

divjánje -a s (ȃ)
glagolnik od divjati: težko je prenašala njegovo divjanje; divjanje otrok / divjanje morja / divjanje cen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

divjánje -a s

živahno, razposajeno tekanje sem ter tja

SINONIMI:

podenje, ekspr. bezljanje, ekspr. dirjanje, ekspr. norenje, nar. pojanje

nastopanje z veliko silo

SINONIMI:

besnenje, knj.izroč. furor

GLEJ ŠE SINONIM: hitenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024

divjȃnje, n. das Toben, das Wüthen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola

1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje

1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja

2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje

3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje

FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

divjanje ► divˈjaːn’je -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

elemènt -ênta m (ȅ é)
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element
// sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti
2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega
3. faktor1, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti
4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi
5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa / sledni element anorganski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben
6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi
● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen
♦ bot. florni element rastline, značilne za določeno območje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

esêsovski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na esesovce: esesovski oddelki / stražar v esesovski uniformi / esesovsko divjanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

furija [fúrija] samostalnik ženskega spola

bes, jeza, razburjenje, divjanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

fúror -ja in -órja m (ȗ, ọ̑)
knjiž. besnenje, divjanje: tevtonski furor / pooseb. omenjeni šahist je bil pravi turnirski furor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

fúror -ja in fúror -órja m s -em (ȗ; ȗ ọ̑) neobč. besnenje, divjanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

grobjánčivanje -a s grobo ravnanje, divjanje: nezaroblencza, ki je k-grobijáncsivanyi 'se tak privajani KOJ 1845, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

hudoúrnik -a m (ȗ)
1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih
2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk
3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ínkubus -a m (ȋ)
po verovanju v srednjem veku demonsko bitje, ki nadleguje ženske v spanju: divjanje inkubusov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

krotíti -ím nedov. (ī í)
delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti
// nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike
// nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh
● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo

krotèč

-éča -e:

kroteč jezo je delal dalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

nèčlôvek -éka m ed. in dv. (ȅ-ó ȅ-ẹ́)
ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

neúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na neurje: neurni oblaki se kopičijo od severa / divjanje neurne vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]

kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno

pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes

pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes, pastirski pes

STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑ovca

pogôlten -tna -o [pogou̯tən] prid., pogôltnejši (ó ō) slabš.
1. ki čuti, ima veliko željo po jedi; požrešen: je zelo pogolten / pogolten na meso / jesti s pogoltnim tekom; pren. divjanje pogoltnega ognja
2. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: pogolten starec / bil je pogolten na denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

rjavosrájčnik -a m (ȃ)
slabš. nacionalsocialist: divjanje rjavosrajčnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

silovít -a -o prid.

ki ima veliko silo

SINONIMI:

ekspr. besen, ekspr. besneč, ekspr. eksploziven, ekspr. jezen1, ekspr. jeznorit, zastar. ljut, ekspr. ogorčen, ekspr. presilovit, ekspr. stekel

GLEJ ŠE SINONIM: močen, močen, močen, nasilen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024

Sklanjanje imena »Aleš Šteger«

Zanima me, kako pravilno sklanjamo priimek slovenskega pesnika – Aleš Šteger (Štegra ali Štegerja). Priimek Sever npr. podaljšujemo z -j (Severja), prav tako Šercer (Šercerja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

tajfún -a m (ȗ)
izredno močen vrtinčast tropski vihar v zahodnem delu Tihega oceana: mesto je zajel tajfun; divjanje tajfuna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

tornádo -a m

meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo

SINONIMI:

meteor. tromba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024

ukrotíti -ím dov., ukrótil (ī í)
1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca
// nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša
a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti
b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce
2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj
● ekspr. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil

ukrotívši

star.:

ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor

ukročèn

-êna -o:

ukročen lev, žrebec

ukročena strast

z nasipi ukročena reka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

uragán -a m (ȃ)
izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki; orkan: divjanje, pustošenje uragana; pren., ekspr. revolucionarni uragan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

vesêlje -a s (é)
1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali
// izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje
2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir; ekspr. veselje kar kipi v njem; živeti v sreči in veselju; vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli / ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja
// čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje
3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje; vsak človek ima kakšno veselje; ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga / ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega
// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil
4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo; na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja
// vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo
// v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje; zdravi so, da je veselje; gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato
// zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno
● otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje – dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.