Tiskanje

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~

afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika

agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|

ambivalénten -tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|
ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|

antipatíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ do koga nenaklonjenost, odpor; osebna nagnjenja in ~e

apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

avêrzija -e in averzíja -e ž, pojm. (é; ȋ) ~ do pijancev odpor, mržnja

ávtoagresíven -vna -o (ȃȋ) |napadalen do samega sebe|: biti ~
ávtoagresívnost -i ž, pojm. (ȃȋ)

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

balín -a m (ȋ) zadeti ~; knj. pog. ostriči na ~ do golega

bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

blížnji -a -e (ȋ) ~ kraj
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)

brezbrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; redk. ~ otrok brezskrben; biti ~; brezbrižen do koga/česa ~ ~ drugih; ●brezbrižen nasproti komu/čemu ~ ~ lačnim do lačnih; brezbrižen za koga/kaj ~ ~ okolico
brezbrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

brežína -e ž (í) priveslati do ~e do brega; grad. utrjevati ~e

bruceváti -újem, °brucováti -újem nedov. -ujóč, -eváje, °-ováje; -àl -ála, -àt; brucevánje, °brucovánje; (-àt) (á ȗ; á ȗ) šol. žarg. ~ do jutra

cíncati -am nedov. -ajóč, -áje; cíncanje (ȋ) slabš.: Dolgo je cincal, preden se je odločil |omahoval, se obotavljal|; Celo uro sva cincala do doma |počasi hodila|; knj. pog. cincati koga ~ otroka zibati; knj. pog. cincati z/s čim Konj ~a z glavo maje

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~

čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~

člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~

človéčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) neobč. človeški: ~o ravnanje; človečen do koga biti ~ ~ nasprotnikov
človéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. človeškost

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-

dáleč2 povdk. (á) Do žetve je še ~

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

delavóljen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) neobč. voljen delati
delavóljnost -i ž, pojm. (ọ́) neobč. volja do dela

devétdeset1 -- s (ẹ̑) šteti do ~; ~ deljeno s petnajst je šest ‹90 : 15 = 6›

devetnájst1 -- s (á) Deset plus devet je ~ ‹10 + 9 = 19›; šteti do ~

dlakocépiti -im nedov. dlakocépljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. Rad ~i |razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti|

dó -ja tudi dó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) glasb.

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

do2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

dò.. predp. obr. (ȍ) |dodatno| dòdiplómski; dòzavarováti, dòkapitalizírati

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji boj
dobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage

doboríti se -ím se dov. dobóril se -íla se, nam. doborít se/doborìt se; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) dobojevati se: do česa ~ ~ ~ svobode; ~ ~ na položaj

dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral
dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige

dočísta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ umiti do čistega
2. mer. ~ izprazniti; ~ osiveti, uničiti popolnoma, čisto

doglédati -am dov.doglèj/doglêj doglêjte, star. doglédi -te; -an -ana; doglédanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ konec poti; neobč. ~ človeško neumnost doumeti, dojeti; dogledati do česa ~ ~ vrha

dognáti -žênem dov. dognánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ resnico; dognati kaj do česa neobč. ~ prevod do popolnosti izoblikovati; star. ~ kupčijo do konca izvesti, narediti

dogoréti -ím dov. dogorênje; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Sveča je dogorela; dogoreti do česa ~ ~ polovice

dogrêbsti -grêbem in dogrêbsti se -grêbem se dov.; drugo gl. grebsti (é) do česa ~ ~ kamna; sleng. ~ ~ premoženja pridobiti si ga

dohòd -óda m (ȍ ọ́) zapreti ~ do šole

dojádrati -am dov. dojádranje (ȃ) do česa ~ ~ otoka

dojáhati -am tudi dojáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; dojáhanje (á; ȃ; á; ȃ) do česa ~ ~ vasi prijahati

dokléj in doklèj čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑; ȅ) do kdaj: ~ misliš ostati tu; Bomo videli, ~ se bodo upirali

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

dokopávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dokopávanje (ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ bogastva |s trudom prihajati|

dôlgo2 [u̯g] povdk. (ȏ) ~ je še do večera

domála presoj. člen. (ȃ) skoraj, do malega: ~ vse je uničeno

do málega presoj. člen. zv. (ȃ) skoraj: ~ ~ vsi so prišli

domêhka in doméhka nač. prisl. (ȇ; ẹ̑) redk. skuhati kostanj ~ do mehkega

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

domôči se -mórem se dov. domógel se domôgla se (ó ọ́) neobč. do česa ~ ~ ~ oblasti

dopétnik -a in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) poud. kožuh ~ |do pet segajoč kožuh|

doplávati -am dov. (ȃ) ~ do brega, k bregu

dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov. doplávil -a tudi doplávil -íla, nam. doplávit tudi doplavít/doplavìt; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les do brega, k bregu

doplésati in doplesáti -pléšem dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ ples; doplesati do česa ~ ~ mize

doplúti -plôvem in doplúti -plújem dov., nam. doplùt/doplút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) ~ do brega; ~ v pristanišče

dopomôči -mórem dov. dopomógel dopomôgla (ó ọ́) redk. pomagati, pripomoči: komu do česa ~ delavcu do pravice

doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se

dorásti1 -rástem dov., nam. doràst; drugo gl. rasti1 (á) zgodaj ~; dorasti koga ~ sošolce; dorasti do česa Drevo je doraslo do strehe; dorasti v koga/kaj ~ ~ moža; dorasti za kaj ~ ~ delo

dosihdôb čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj: ~ se še niso srečali

dosíta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ se najesti do sitega
2. mer. ~ se nasmejati zelo, močno

doslêj in doslèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega sedanjosti (ȇ; ȅ) do zdaj: ~ se še ni vrnil

dosorêj čas. prisl. (ȇ) star. do zdaj: To mi ~ ni prišlo na um

dôsti3 mer. prisl. (ó)
1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo
2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej
3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite

dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|

dostòp -ópa m (ȍ ọ́) urediti ~ do hiše; pojm. ovirati ~ v mesto; imeti prost ~ do morja

dosúha nač. prisl. (ȗ) neobč. do suhega: ~ obrisana posoda

doštéti -štêjem dov., nam. doštèt/doštét; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) ~ do sto

dotehdôb kaz. čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj

dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

dotipávati se -am se nedov. -ajóč se; dotipávanje (ȃ) do česa ~ ~ ~ izhoda

dotlêj in dotlèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega nesedanjosti (ȇ; ȅ) do takrat: Vse ~ je bil živahen otrok

dovêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) neobč. pripeljati, privesti: koga ~ prijatelja na dom; dovesti komu koga/kaj ~ ponesrečencu zdravnika; dovesti do česa Kaj je dovedlo do tega

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje

dovòz -ôza m, pojm. (ȍ ó) ~ peska; poškodba blaga med ~om; števn. urediti ~e do stavbe

dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašati
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti

dovŕtati -am dov. (ŕ; ȓ) do česa ~ ~ nasprotne strani; poud. ~ ~ njegove skrivnosti

dozídati tudi dozidáti -am dov. drugo gl. zidati (í/á í) kaj ~ cerkev; ~ še eno nadstropje; dozidati kaj do česa ~ hišo do slemena

dozoréti -ím dov. dozorênje in dozorétje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ~i; neobč. dozoreti do česa Stvar je dozorela do vrhunca; dozoreti v koga/kaj ~ ~ moža

dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

dváindvájset -ih glav. štev. (ȃȃ) razred z ~imi učenci; Ura je ~
dváindvájset -ih m, ž, s mn. (ȃȃ) delati do ~ih |do 22. ure; do 22h; do 22.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvaindvajsetih letih

dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~

dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih

dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|

dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstina
dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|
dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|

dvésto1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno s petdeset je štiri ‹200 : 50 = 4›; šteti do ~

éks velel. medm. (ẹ̑) neknj. pog. Pijmo, ~ do dna

éksati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; éksanje (ẹ̑) neknj. pog. |izpiti do dna|: na kaj ~ ~ sinovo zdravje

eksplodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eksplodíranje (ȋ) Smodnik ~a; poud. ~ za prazen nič |zelo se razjeziti|; brezos., poud. Tudi na tem koncu sveta bo eksplodiralo |prišlo do spopada|

empíričen -čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni)
empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formula
empíričnost -i ž, pojm. (í)

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

ênaindvájset2 -ih glav. štev. (é/ȇȃ) razred z ~imi učenci; igr. |hazardna igra|
ênaindvájset -ih m, ž, s mn. (é/ȇȃ) prakt.sp. fant pri ~ih pri enaindvajsetih letih; delati do ~ih |do 21. ure; do 21h; do 21.00|

evrópstvo -a s, pojm. (ọ̑) pisateljev odnos do ~a

fašístičen -čna -o; bolj ~ (í) slabš. ~ odnos do sodelavcev |oblasten, poniževalen|
fašístični -a -o (í) ~ režim
fašístičnost -i ž, pojm. (ȋ)

fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti

fermènt -ênta m, snov. (ȅ é) encim; poud. spoznati kaj do ~a |popolnoma|

fêrplêj -a m s -em (ȇȇ) šport. |pravilni odnosi do soigralcev|; publ. ~ med političnimi strankami |pošteno ravnanje|

finésa -e ž, pojm. (ẹ̑) gibati se z veliko ~o; števn. stilne ~e dognanosti; poud. izdelati kaj do zadnje ~e |do popolnosti|

fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)

garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o

gléženj -žnja m z -em (ẹ́) obleka do ~ev

gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

goličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goličevánje; (-àt) (á ȗ) gozd. |sekati do golega|

golíčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; golíčenje (í ȋ) gozd. |sekati do golega|

grám -a m (ȃ) ~ zlata; poud. do ~a se ujemati |popolnoma, natančno|

gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|
gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi
gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti
z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~
gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

greníti -ím nedov. grêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grenjèn -êna; grenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu kaj ~ učencu veselje do dela; greniti koga Očitki ga ~ijo

grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|
gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ omet
na gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platno
v gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelati
grobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|

gròb grôba m, mest. ed. tudi gróbu, dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv tudi grôbi, mest. mn. tudi grobéh (ȍ ó) izkopati ~; položiti krsto v ~; nesti rože na ~; privzdig. biti zvest do ~a |vse življenje|

gubíti -ím nedov. gúbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, gubljèn -êna; gubljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. izgubljati: koga/kaj ~ čas, veselje do dela
gubíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Cesta se ~i v daljavi se izgublja

H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-

hláče hláč ž mn. (á ȃ) nositi, obleči ~; ~ do kolen; smučarske ~; dolge, kratke ~; spodnje ~; iron. V tej hiši ona nosi ~e |odloča, ukazuje|

hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostov
hládni -a -o (á) friz. ~a trajna
hládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|
hládnost -i ž, pojm. (á)

hlapčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hlapčevánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri različnih kmetih; slabš. hlapčevati komu ~ nadrejenim |biti pretirano uslužen do njih|

hòd hóda tudi hód -a tudi hòd hôda m, z izrazom količine hodá pojm. (ȍ ọ́; ọ̑; ȍ ó) star. hoja: imeti trd ~; do mesta je še dve uri ~á; strojn. mrtvi ~ mrtvi gib

hója1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ ga je utrudila; ~ po vrvi; peš ~; Do koče je dve uri hitre ~e

humán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) |človekoljuben; človeški|: ~ človek; human do koga biti ~ ~ svojih nasprotnikov; human z/s kom biti ~ z ujetniki
humáni -a -o (ȃ) ~ virus
humánost -i ž, pojm. (ȃ)

humanístičen -čna -o (í) ~ odnos do delavcev human
humanístični -a -o (í) ~a izobrazba
humanístičnost -i ž, pojm. (í)

idiosinkrazíja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) zdrav. |prirojena preobčutljivost|: ~ za jagode, do jagod

ignorántski -a -o; bolj ~ (á; ȃ) slabš.: ~ človek |neveden, omejen|; ~ odnos do problema |omalovažujoč|

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

imperialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) ~ odnos do drugih držav
imperialístični -a -o [ija] (í) ~a politika
imperialístičnost -i [ija] ž, pojm. (í)

indiferénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) narodno, politično ~ neopredeljen; ~a barva neizrazita, medla; indiferenten do koga/česa biti ~ ~ vsega dogajanja ravnodušen, nezavzet; indiferenten za koga/kaj z leti postati ~ ~ vse ravnodušen, nezavzet
indiferéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

indiferentízem -zma m, pojm. (í) politični ~ neopredeljenost; izražati popoln ~ do vsega ravnodušnost, nezavzetost

indolénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč.: ~ delavec malomaren, neprizadeven; indolenten do koga/česa biti ~ ~ vsega ravnodušen, brezbrižen
indoléntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~e bezgavke neboleče bezgavke
indoléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.

inkluzíve nač. prisl. (ȋ) izobr. vključno, vštevši: Prijaviti se je treba do prvega septembra ~

inkluzívno nač. prisl. (ȋ) vključno, vštevši: Prošnjo je treba oddati do ~ 31. maja

inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni

inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|

iróničen -čna -o; bolj ~ (ọ́) posmehljiv: ~ nasmeh; biti preveč ~; ironičen do koga biti ~ ~ prijatelja
iróničnost -i ž, pojm. (ọ́) posmehljivost

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
izčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|

izgáziti -im dov. -il -ila in -íla; izgážen -a; izgáženje (á ȃ) iz česa Komaj je izgazil iz močvirja; izgaziti kaj ~ sneg do hiše zgaziti

izkústveno nač. prisl. (ȗ) priti do česa ~; dokazati ~

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|

izmešetáriti -im dov. izmešetárjen -a; izmešetárjenje (á ȃ) |priti do česa s pogajanjem|: kaj ~ njivo

izmúčiti -im dov. -en -ena; izmúčenje (ú ȗ) koga Kašelj bolnika ~i; poud. ~ ujetnike do smrti |popolnoma|
izmúčiti se -im se (ú ȗ) duševno se izmučiti

izobrázba -e ž, pojm. (ȃ) glasbena, splošna ~; visoka ~; pravica do ~e; ~ se kaže v govorjenju izobraženost; ~ v mladosti izobraževanje

izpelján -a -o; bolj ~ (á) do kraja ~ stil dognan, dovršen
izpeljáni -a -o (á) jezikosl. ~a beseda mat. ~a množica
izpeljánost -i ž, pojm. (á)

izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)

izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|
izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|

izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil

izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|

izžarévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžarévanje (ẹ́) kaj Peč ~a vročino; poud. Njen nastop ~a veselje do življenja |kaže, izraža|; publ. Radioaktivna snov ~a seva; zdrav. Bolečina ~a pod levo lopatico

jánuar -ja m z -em (ȃ) biti odsoten od petega do desetega ~a; temperature (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

jàz1 jáza m (ȁ ȃ) odnos ~a do zunanjega sveta

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

jêdro -a s (é) mestno ~; atomsko ~, celično ~; ~ problema; ~ zrna; publ. idejno ~ revije; poud.: zdravo ~ naroda |nravstvena, nazorska načela|; spoznati kaj do ~a |popolnoma|

jesén -i ž, tož. ed. tudi na jésen (ẹ̑) zgraditi stavbo do ~i; vrniti se na ~; deževna ~; zgodnja ~; poud. ~ življenja |starost|

judofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |odpor, sovraštvo do Judov|

júgovič -a m z -em člov. (ȗ) slabš. strpnost do ~ev |do južnjakov|
júgovičev -a -o (ȗ) slabš.

júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

júnij -a m z -em (ú) zasedanje od desetega do petnajstega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

jútri čas. prisl. (ȗ) ~ bomo odpotovali; ~ ob desetih; ~ zjutraj; knj. pog. ~ takšna operacija ne bo več novost v prihodnosti
jútri -- m, pojm. (ȗ) poskrbeti za boljši ~; počakati do ~; od ~ naprej

K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-

kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|

kámor kóli tudi kámorkóli poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. zv. (ȃ ọ̑) ~ ~ je šel, povsod mu je zvesto sledila; Do ~ ~ se bo dvignila voda, v hišo ne bo prišla; ~ ~ pogledaš, povsod sama ravnina

káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|

kavalírski -a -o; bolj ~ (í) ~o vedenje; kavalirski do koga biti ~ ~ žensk

kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|

kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder

kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj

kolonialíst -a [ija] m, člov. (ȋ) odpor domačinov do ~ov
kolonialístka -e [ija] ž, člov. (ȋ)

kolonialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) izrazito ~o razmerje do tuje države
kolonialístični -a -o [ija] (í) preprečiti ~ poseg; ~a politika

kómaj1 prisl. (ọ̑)
1. nač. ~ dohajati koga; ~ nositi breme
2. mer. segati ~ do pasu; star ~ deset let; ~ viden smehljaj
3. čas. Kam odhajaš, saj si ~ prišel |nedolgo tega|; Sneg je ~ skopnel, noči so še mrzle
kómaj -- m (ọ̑) Skoraj ni nikoli zajca ujel, ~ pa ga je

komunístičen -čna -o (í) poud. čisto ~ odnos do lastnine |nasproten zasebni lastnini|
komunístični -a -o (í) ~o gibanje
komunístičnost -i ž, pojm. (í)

kôpno1 -a tudi kópno -a s (ó; ȏ; ọ̑) redk. pripluti do ~a do kopnega

korékten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ jezik pravilen, neoporečen; ~o razmerje spodobno, obzirno; star. ~a obleka ustrezna, primerna; korekten do koga biti ~ ~ prijateljice spodoben, obziren
koréktnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|

kotizácija -e ž, pojm. (á) ~ vrednostnih papirjev; plačati ~o za članstvo |pravico do udeležbe na prireditvi|

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|

Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|

kričáti -ím nedov. kríči -íte, -èč -éča; kríčal -ála, kríčat, -án -ána; kričánje; (kríčat) (á í) na koga ~ ~ otroke; kričati nad kom Ne kriči nad menoj; poud.: ~ na vse grlo |zelo močno|; Krivica ~i do neba |zahteva poravnavo|; kričati po čem Vse v njem ~i ~ maščevanju |si želi maščevanja|

krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmer
krítični -a -o (í) slovstv. ~ realizem
krítičnost -i ž, pojm. (í)

krivíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~a kazen; Takšno ravnanje je ~o; krivičen do koga/česa biti ~ ~ staršev
krivíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

ksenofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |sovraštvo do tujcev|

kvár -a m, pojm. (ȃ) Prišlo je do ~a živil kvarjenja; števn. ~ na daljnovodu okvara; star. poravnati ~ škodo

kvietízem -zma [ije] m, pojm. (í) filoz. |mistično verski nazor, poudarjajoč pasiven odnos do življenja|

láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)

lastíti si -ím si nedov. lásti si -íte si, -èč si -éča si; -íl si -íla si; lastênje; (-ít si/-ìt si) (í/ȋ í) kaj ~ ~ pravico do odločanja

ledén -a -o (ẹ̑) ~ klanec poledenel; poud.: ~e roke |zelo hladne, mrzle|; ~o razmerje do koga |zelo nenaklonjeno, zavračajoče|
ledéni -a -o (ẹ̑) geol. ~a doba; ~a sveča
ledénost -i ž, pojm. (ẹ̑)

leninístičen -čna -o (í) ~ odnos do vprašanja
leninístični -a -o (í) ~a teorija

lepodúšen -šna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) poud. ~ estet |s harmoničnim, a pasivnim odnosom do sveta|

lézbijstvo -a s, pojm. (ẹ́) |spolna nagnjenost žensk do žensk|

liberalístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o stališče do vzgoje strpno, popustljivo
liberalístični -a -o (í) ~a miselnost
liberalístičnost -i ž, pojm. (í) strpnost, popustljivost

ljubeznív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ fant; biti zelo ~; ljubezniv do koga ~ ~ vseh; ljubezniv z/s kom biti ~ z bolnikom
ljubeznívost -i ž, pojm. (í) ~ gostitelja; števn. pripovedovati ~i

lobístičen -čna -o; bolj ~ (í) publ. preveč ~o razmerje do problema |temelječe na delovanju lobija|

lojálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ sodelavec |zvest|; ~ trgovski partner pošten, odkrit; lojalen do koga/česa biti ~ ~ države |izpolnjevati državljanske dolžnosti|; lojalen komu Vojska je ~a predsedniku vdana;
lojálni -a -o (ȃ) gosp. ~a konkurenca
lojálnost -i ž, pojm. (ȃ)

lôvstvo -a s, pojm. (ó; ȏ) veselje do ~a

magári2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči

máj -a m z -em (á) opraviti delo do konca ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |praznik dela|

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave

malobrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) star. ravnodušen: ~ človek; malobrižen do koga/česa ~ ~ dela; malobrižen za koga/kaj ~ ~ življenje okrog sebe
malobrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ) star. ravnodušnost

malomáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ učenec; poud. malomaren do koga/česa ~ ~ otrok |ravnodušen, brezbrižen|
malomárnost -i ž, pojm. (á)

mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|

márec -rca m z -em (á) od prvega do petega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

minimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimalizíranje (ȋ) kaj ~ porabo elektrike |zmanjšati jo do najmanjše stopnje|; poud. ~ težave |prikazovati jih dosti manjše, kakor so v resnici|

minimizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimizíranje (ȋ) kaj ~ stroške |zmanjšati jih do najmanjše stopnje|

mínimum -a m, pojm. (ȋ ȋ) |najmanjša količina, stopnja|: ~ znanja; skrčiti porabo do ~a, na ~; družb. eksistenčni ~

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

motríti -ím nedov. môtri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; motrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. koga/kaj ~ človeka od glave do peta gledati, opazovati; kritično ~ problem presojati, obravnavati

mózeg -zga m, snov. (ọ̑) kostni ~; poud. izčrpan do ~a |popolnoma|

mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|

mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana

mŕžnja -e ž, pojm. (ŕ; ȓ) neobč. sovraštvo, odpor: zbujati ~o do tujcev

múčen -čna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ molk; ~o opravilo; Stanje je zelo ~o
múčnost -i ž, pojm. (ú) ~ položaja; poud. do ~i ponavljati |zelo dolgo|

N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji

nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študij
nadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica

nadróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ načrt podroben
nadróbni -a -o (ọ̑) neobč. ~a trgovina trgovina na drobno
nadróbnost -i ž (ọ̑) števn. pripovedovati ~i podrobnosti; poud. poznati stvar do, v ~i |zelo natančno|

nadvódje -a s (ọ̑) pomor. ladji določiti ~ |črto, do katere se lahko potopi|

nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)

nágnjenje -a s (á) do česa ~ ~ stroke; nagnjenje k/h čemu ~ k bolezni; duševno ~; števn. obvladati (svoja) slaba ~a

naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~

nalétati se -am se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se (ẹ́) poud.: Otroci so se do sitega naletali |natekali|; ~ ~ po uradih |imeti veliko opravkov|

nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|

napíjati -am nedov. -an -ana; napíjanje (í) komu ~ nevesti nazdravljati; ~ si na zdravje; napijati koga z/s čim V bolnišnici so ga napijali s čajem
napíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

naplésati se in naplesáti se -éšem se dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) česa ~ ~ polk; ~ ~ do onemoglosti

napôlnjen -a -o [u̯n] (ó) z/s čim s plinom ~ balon; do polovice ~a vreča
napôlnjenost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)

napràm° nepravi predl. z daj. (ȁ) razmerje ~ podrejenim do podrejenih

naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|

nasílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek; nasilen do koga/česa biti ~ ~ žensk
nasílni -a -o (ȋ) ~o dejanje
nasílnost -i ž, pojm. (ȋ) bati se koga zaradi njegove ~i; števn. upreti se ~im

nasmejáti se -smêjem se tudi nasmejáti se -ím se dov., nam. nasmejàt se tudi nasmêjat se; drugo gl. smejati se (á é; á í) ~ ~ v družbi; poud. ~ ~ do solz |zelo|; nasmejati se komu/čemu nasmehniti se, zasmejati se
nasmejáti -smêjem tudi nasmejáti -ím (á é; á í) publ. koga ~ gledalce, otroka

nasnežíti -ím dov. nasnéžil -íla, nam. nasnežít/nasnežìt, nasnežèn -êna; nasnežênje; drugo gl. snežiti (í/ȋ í) kaj Snežni top mora ~ sneg; brezos. nasnežiti česa Čez noč je nasnežilo snega do kolen

nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela

nasprótje -a s (ọ̑) odpraviti ~a; Prišlo je do nasprotij; ~ med besedami in dejanji; priti v ~ s čim; biti v ~u s čim; biti ~ česa, ~ čemu; jezikosl. ~ po zvenečnosti |opozicija|

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|
našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|

natánčno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ raziskati podzemeljsko jamo; meriti čas do sekunde ~; precej ~ oceniti škodo; začeti ~ ob osmih; poud.: Dela potekajo ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ponoviti vse do pike ~ |prav vse|

natelováditi se -im se dov. -en -ena (á ȃ) ~ ~ do onemoglosti

natočíti -tóčim dov. natóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vodo do roba; natočiti komu kaj ~ gostu pijačo; poud. ~ vsem čistega vina |povedati jim resnico brez olepševanja|

navíti -víjem dov., nam. navít/navìt; navítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ nit, prejo; knj. pog., poud. ~ radio do konca |naravnati ga na največjo jakost|; poud. ~ cene |zvišati, dvigniti|; poud. naviti koga za kaj ~ očeta za denar |pregovoriti, prisiliti ga, da dá denar|

navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cesto
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|

nažícati -am dov. -an -ana; nažícanje (ȋ) sleng. |s prošnjami, prigovarjanjem priti do česa, izprositi|: kaj ~ cigarete pri prijatelju; nažicati koga za kaj ~ prijatelja za denar

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

negativízem -zma m, pojm. (í) izobr. zavračati ~ |negativen odnos do vsega|

nèhumán -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ predpis; omilj. dočakati ~ konec |nasilno smrt|; poud. nehuman do koga biti ~ ~ podrejenih |nečloveški|
nèhumánost -i ž, pojm. (ȅȃ)

nekàko in nekáko tudi nekakó, pokr. nékako nedol. prisl. zaim. (ȁ; ȃ; ọ́/ọ̑; ẹ́/ẹ̑) nač. Spor bomo ~ izgladili; ~ smo se vendar rešili iz težav; ~ sram ga je bilo; ~ plah; Tako ~ se je zgodilo količ., poud.: Do postaje je ~ pol ure |približno|; Svoje težave še ~ prenaša |do neke mere|

nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje

nèkorékten -tna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~o dejanje nespodobno, neobzirno; ~a trditev nepravilna, oporečna; nekorekten do koga biti ~ ~ znanke nespodoben, neobziren
nèkoréktnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑) ~ trditve; števn. dopustiti ~i nekorektna dejanja

nèljubeznív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ človek; neljubezniv do koga/česa biti ~ ~ kupcev; neljubezniv z/s kom/čim biti ~ s starši
nèljubeznívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèlojálen -lna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ državljan; nelojalen do koga/česa biti ~ ~ države, vladarja
nèlojálni -a -o (ȅȃ) ~a konkurenca nepoštena
nèlojálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)

nèmálokdàj kratn. prisl. (ȅáȁ) poud. |marsikdaj, velikokrat|: Obiskovalci so ~ pili do jutra

nèobjektíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) (pristranski, nepravičen): ~a ocena; neobjektiven do koga biti ~ ~ učenca
nèobjektívnost -i ž, pojm. (ȅȋ) (pristranskost, nepravičnost)

nèobzíren -rna -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ) ~ človek; neobziren do koga ~ ~ sodelavcev
nèobzírnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)

nèosében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~ slog; neobč. zelo ~ človek nedostopen, hladen; neoseben do koga ~ ~ sodelavcev
nèosébni -a -o (ȅẹ̑) jezikosl. ~a glagolska oblika
nèosébno -ega s, pojm. (ȅẹ̑) usklajevanje osebnega in ~ega
nèosébnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)

nèpopustljív -a -o; -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ vzgojitelj; nepopustljiv do koga/česa ~ ~ otrok
nèpopustljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

nèpoznàn -ána -o in nèpoznán -a -o (ȅȁ ȅá ȅá; ȅá) do zdaj ~a dejstva neznana; star. nepoznan komu To mi je ~o neznano
nèpoznáni -ega m, člov. (ȅá) srečanje z ~imi
nèpoznánost -i ž, pojm. (ȅá)

nèpozóren -rna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) ~ gledalec; neobč. ~o poslovanje malomarno; nepozoren do koga/česa biti ~ ~ staršev
nèpozórnost -i ž, pojm. (ȅọ́)

nèprekínjeno nač. prisl. (ȅȋ) publ. nepretrgano: ~ delati; ~ od osmih do desetih zvečer

nèpriljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ človek; poud. ~ prostor |neprijeten, pust|; nepriljuden do koga biti ~ ~ obiskovalca; nepriljuden z/s kom biti ~ z obiskovalcem |neprijazen, neljubezniv|
nèpriljúdnost -i ž, pojm. (ȅú)

nèprizanesljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ nasprotnik; neprizanesljiv do koga/česa ~ ~ ljudi
nèprizanesljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèromántičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) čisto ~ odnos do sveta; poud. zelo ~ konec avanture |navaden, vsakdanji|
nèromántičnost -i ž, pojm. (ȅá)

nèslíšan -a -o (ȅȋ) ~ klic; do zdaj ~e besede
nèslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ)

nesmísel -sla [-u̯] m, pojm. (ȋ) pripeljati do ~a; zaiti v ~; poud. čisti, pravi ~ |velik|; pokazati ~ tega ukrepa nesmiselnost; števn. besedni ~i; pripovedovati ~e

nèspoštljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ odnos do staršev
nèspoštljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèspoštovánje -a s, pojm. (ȅȃ) ~ staršev; publ. ~ dogovorov neizpolnjevanje; ~ pravic nepriznavanje, odrekanje; nespoštovanje do koga/česa ~ ~ pesnika

nèstŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ ideolog; nestrpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nèstŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ) rasna, verska ~

nètoleránten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) nèstŕpen: ~ politik; netoleranten do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nètolerántnost -i ž, pojm. (ȅȃ) nèstŕpnost

nètováriški -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~o ravnanje; netovariški do koga zelo ~ ~ sodelavcev
nètováriškost -i ž, pojm. (ȅȃ)

nèupravíčen -a -o (ȅȋ) ~ očitek, sum; neupravičen do česa ~ ~ dedovanja
nèupravíčeni -a -o (ȅȋ) pravn. ~ ribolov; ●~a ura neopravičena ura
nèupravíčenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

nèupravíčenec -nca m z -em člov. (ȅȋ) ~i do zavarovalnine
nèupravíčenka -e ž, člov. (ȅȋ)
nèupravíčenčev -a -o (ȅȋ)

nèusmíljen -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~ človek; poud.: ~a kritika |neprizanesljiva|; neusmiljen do koga/česa ~ ~ revežev
nèusmíljenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

nèuvidéven -vna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅé ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ vzgojitelj; neuvideven do koga ~ ~ podrejenih
nèuvidévnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

nèužíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~a jed; ~a goba; poud. Kosilo je ~o |slabo, neokusno|
nèužítnost -i ž, pojm. (ȅí) poud. ponavljati zgodbo do ~i |velikokrat|

nèzaúpanje -a s, pojm. (ȅȗ) ~ do sodelavcev

nèzaúpen -pna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅȗ; ȅú; ȅȗ) nezaupljiv: ~ človek; nezaupen do koga/česa postajati ~ ~ sosedov
nèzaúpnost -i ž, pojm. (ȅú; ȅȗ) nezaupljivost

nèzaupljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ človek; nezaupljiv do koga/česa ~ ~ vseh
nèzaupljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèzavést -i ž, pojm. (ȅẹ̑) biti v ~i; neknj. pog. pasti v ~ omedleti; poud. smejati se do ~i |zelo|

néžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ fant; poud. ~ udarec |lahen|; zelo ~; nežen do koga ~ ~ matere; nežen z/s kom ~ z dekletom
néžni -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ spol |ženske|
néžno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) nekaj ~ega v človeku
néžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ nasmeha; števn., poud. ~i v ljubezni |ljubkovanja|

nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju

nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer

nonšalánten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) izobr.: ~o razmerje do česa ravnodušno, brezbrižno; ~o vedenje sproščeno, neprisiljeno
nonšalántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr.

nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

novêmber -bra m (é) od prvega do desetega ~a; Zgodilo se je (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu

obdolžèn -êna -o [u̯ž] (ȅ é é) česa biti ~ požiga
obdolžêni -ega [u̯ž] m, člov. (é) ~ ima pravico do obrambe
obdolžênost -i [u̯ž] ž, pojm. (é)

obíst -i ž (ȋ) zastar. bolne ~i ledvice; poud. poznati soseda do ~i |vse njegove lastnosti|

obrusíti in obrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj do konca ~ nož; poud. obrusiti koga Delo v kolektivu ga je obrusilo |izoblikovalo|

obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji

obudíti -ím dov. obúdil -íla, nam. obudít/obudìt; obujênje; drugo gl. buditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ ranjenca iz omedlevice; ~ spomine na mladost; neobč. ~ v kom ljubezen do domovine vzbuditi
obudíti se -ím se (í/ȋ í) V njem so se obudili spomini; neobč. Med njima se je obudilo prijateljstvo vzbudilo

obzír -a m, pojm. (ȋ) imeti ~ do starejših, s starejšimi; ravnati brez ~ov brez ozirov; poud. brez ~a komu kaj povedati |neprizanesljivo|; publ. jemati v ~ vse okoliščine upoštevati

obzíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; obziren do koga biti ~ ~ bolnika; obziren z/s kom biti ~ s starši
obzírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) iz ~i poslušati; z ~jo povedati; knj. pog. ~ do starejših obzir

obzórje -a s (ọ̑) S hriba se vidi širše ~; ladja na ~u; človek z velikim ~em |obsegom izobrazbe|; njegovo glasbeno ~; poud. Odmev se širi od ~a do ~a |vsepovsod|; rud. rovi različnih obzorij

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

odklonílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) imeti ~ odnos do česa
odklonílnost -i ž, pojm. (ȋ)

odkritosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; odkritosrčen do koga biti ~ ~ prijatelja; odkritosrčen proti komu biti ~ ~ staršem; odkritosrčen z/s kom biti ~ z znancem
odkritosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)

odnòs -ôsa m (ȍ ó) družbeni ~i; prijateljski ~ v družini; ~ protislovnosti; človekov ~ do narave; otrok v ~u do staršev; biti v sorodstvenem ~u v sorodstvu; gosp. blagovno-denarni ~i; mat. ~ med množicama; publ.: navezati ~e z drugim podjetjem stike; oceniti učenca v ~u do drugega v primerjavi z drugim; ~ sil v svetu razmerje; publ. služba za ~e z javnostmi za stike z javnostjo; gospodarske panoge v ~u na zunanji trg glede na; razširiti gospodarske ~e sodelovanje

odplazíti se in odpláziti se -im se in odpláziti se -im se dov. odplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ do zavetja; poud. ~ ~ po prstih |brez šuma, pritajeno oditi|

odpòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vdati se brez ~a; čutiti ~ do ljudi; ~ proti novostim; knj. pog. narediti kaj po liniji najmanjšega ~a |s čim manjšim trudom|; publ.: sodelovati v ~u v odporniškem gibanju; nuditi ~ → upreti se

odpŕto1 nač. prisl. (ȓ) ~ opazovati; živeti ~ do vsega

odpŕto2 povdk. (ȓ) ~ so imeli do sedmih

odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale; Ni mu odrekla, da bo šla z njim
odrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela

odŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, odŕgnjen -a; odŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ tla s cunjo; ~ avtomobil ob ograji; ~ si kožo; odrgniti kaj z/s česa ~ rjo s puške
odŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ~ ~ do krvi

odtének -nka m (ẹ̑)
1. barvni ~; zvočni ~i; ~ glasu; ~ žalosti v njenem govorjenju; poud. Letos so moderni svetli ~i |svetle barve|
2. poud. razumeti do ~a natančno |zelo|; za ~ temnejši

odvrtéti -ím dov. odvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) kaj ~ pipo do konca |odviti, odpreti|; žarg. Ta film so že večkrat odvrteli predvajali
odvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Vrtiljak se je odvrtel

ogréti ogrêjem dov., nam. ogrèt/ogrét; ogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce jih je ogrelo; ~ vodo do sto stopinj; poud. ogreti koga/kaj za kaj ~ sodelavce za načrt |navdušiti|
ogréti se ogrêjem se (ẹ́ ȇ) Voda se je ogrela; poud. ogreti se za koga/kaj ~ ~ ~ šport |navdušiti se|; brezos. Zunaj se je že ogrelo

ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostor
ohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|

okrúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ morilec; poud. ~a zima |zelo huda|; okruten do koga/česa biti ~ ~ otrok
okrútnost -i ž, pojm. (ú)

okultístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~ odnos do stvarnosti
okultístični -a -o (í) ~e vede

opíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; opíjanje (í) koga z/s čim ~ prišleca s slivovko; poud. To, da ima oblast, ga ~a |dela nekritičnega, nerazsodnega|
opíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

opredelíti -ím dov. opredêli -íte; opredélil -íla, -ít/-ìt, opredeljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka kot bitje; ~ pojav; opredeliti koga za koga/kaj ~ sovaščana za alkoholika
opredelíti se -ím se (í/ȋ í) do koga/česa javno se opredeliti do vseh problemov; opredeliti se proti komu/čemu ~ ~ ~ rasizmu; opredeliti se za koga/kaj ~ ~ ~ nacionalno osvoboditev; ~ ~ ~ Slovenca

opredeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opredeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ narod; ~ svoj odnos do česa; ~ pravice in dolžnosti
opredeljeváti se -újem se (á ȗ) do koga/česa ~ ~ ~ aktualnih problemov; opredeljevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; opredeljevati se za koga/kaj ~ ~ ~ novosti

osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev
osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika
osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak
osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega

osóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; osoren do koga biti ~ ~ podrejenega
osórnost -i ž, pojm. (ọ́)

osporávati● -am nedov. -ajóč; -an -ana; osporávanje (ȃ) zanikovati, ne priznavati: komu kaj ~ dediču pravico do posestva; ~ dejstva

ošíbati -am dov. -an -ana; ošíbanje (ȋ) koga/kaj ~ demonstrante do krvi; poud. ~ napake |ostro grajati|

ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|

ožúljen -a -o; bolj ~ (ú) ~a peta; biti ~ do krvi
ožúljenost -i ž, pojm. (ú)

P1 P-ja tudi P -- [pə̀ pə̀ja in pé pêja tudi pə̀ in pé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do S; vitamin ~; prim. P-

pás -ú tudi pás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) zapeti si ~; nositi kaj za ~om; imeti vitek ~; sleči se do ~u; rešilni, varnostni ~; ~ za nogavice; šport. črni mojstrski ~; gibanje v obmejnem ~u |področju|; cesta s štirimi ~ovi

pázen -zna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč. ~ poslušalec pazljiv; neobč. pazen do koga/česa biti ~ ~ drugih pozoren, uslužen

pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, uslužen
pazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb

pedofílija -e ž, pojm. (ȋ) |spolno nagnjenje do otrok|

pešáčiti -im nedov. pešáčenje (á ȃ) ~ do avtobusne postaje

pét1 -- s (ẹ̑) Tri plus ~ je osem ‹3 + 5 = 8›; Deset deljeno s ~ je dve ‹10 : 5 = 2›; dobiti oceno ~; stanovati na Prešernovi ~ ‹5›; avtobusna proga ~; številka ~; poud. Ne zna šteti do ~ |Je neveden, neumen|

pétdeset1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno z deset je pet ‹50 : 10 = 5›; šteti do ~

píka -e ž (í) rdeča ~ na koži; ruta s ~ami; napisati ~o na koncu povedi ‹.›; poud.: napraviti ~o na i |z majhnim, a pomembnim dejanjem končati zadevo|; imeti koga na ~i |imeti ga za predmet obtožb, šal|; šport. žarg. zmagati za tri ~e točke; v prislovni rabi do ~e je uganil |čisto vse|; v medmetni rabi Tako bo, kot pravim, pa ~; jezikosl. tri ~e |ločilo za izpust besedila, nedokončanost stavka ‹...›|

pirováti -újem nedov. -ujóč, -áje; -àl -ála, -àt; pirovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ do jutra |biti na gostiji|; poud. |veseliti se, proslavljati|

podbrádek -dka m (ȃ) od čela do ~a; kozji ~

podcenjeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ odnos do sodelavcev
podcenjeválnost -i ž, pojm. (ȃ)

podláket1 -kta m (ȃ) rokavi do sredine ~a

podrápati -am in podrápati -ljem dov. -an -ana; podrápanje (á; ȃ) star. opraskati; podrapati koga/kaj ~ soplezalca do krvi odrgniti

podrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ položaj; podrejen komu/čemu biti ~ vladarju
podrejêni -ega m, člov. (é) neprijazno ravnati s ~imi
podrejêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) odnos do ~e
podrejênost -i ž, pojm. (é)

podróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ opis
podróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) ~ opisa; poud. raziskati do ~i |zelo natančno|; števn. izvedeti ~i

pogánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogánjanje (ȃ) koga/kaj ~ čoln z vesli; poud. ~ koga od hiše |poditi, odganjati|; Vrtnice lepo ~ajo; Vso pot je poganjal
pogánjati se -am se (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa; poud. poganjati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravico |zelo si prizadevati zanjo|

poigráti -ám dov. poigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) na kaj malo ~ ~ citre
poigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ na dvorišču; poigrati se z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud. Poigrala se je s fantom |imela neresen odnos do njega|

pokójnik -a m, člov. (ọ̑) izkazati spoštovanje do ~a
pokójnica -e ž, člov. (ọ̑)
pokójničin -a -o (ọ̑)

pokônci2 povdk. (ó) knj. pog. biti ~ do polnoči bedeti; poud. Pri iskanju zločinca je bila ~ vsa policija |je močno delovala|

pokrovíteljski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ odnos; poud. govoriti s ~im tonom; pokroviteljski do koga biti ~ ~ otrok
pokroviteljsko -ega s, pojm. (ȋ) čutiti nekaj ~ega do tovarišev

pokrovíteljsko primer. prisl. (ȋ) ~ se vesti do koga

pokváriti -im dov. pokvárjen -a; pokvárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ aparat; Slaba družba ga je pokvarila; pokvariti komu kaj ~ pripravniku veselje do dela
pokváriti se -im se (á ȃ) Jed se je pokvarila

pôl1 -- ž (ȏ) Kosilo bo ob ~ ene, ob ~ enih; (Ura) je ~ osmih, redk. ~ osme; pet minut do ~ desetih ‹925; 2125›

pôldan -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) delati od jutra do ~eva; okoli ~eva, proti ~evu oditi; zazvoniti ~; neobč. sonce v ~u v zenitu; star. proti ~u obrnjen gozd proti jugu

pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit

polèt -éta m (ȅ ẹ́) ~ od Ljubljane do Londona; vesoljski ~i; publ. gospodarski ~ države |hiter razvoj|; šport. smučarski ~i; pojm. ~ žoge; poud. biti poln ~a |duševne moči|

polítikum -a m (í) neobč. Učenje tujega jezika je ~ |odvisno do politike|

pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma

pôlnoč -i [u̯n] ž, pojm. (ȏ) bedeti do ~i; ob ~i zaspati; ob enih po ~i; malo pred ~jo zaspati; proti ~i se vrniti

polovíčar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |človek, ki stvari ne izpelje do konca; površen človek|; star. polgruntar, polzemljak
polovíčarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
polovíčarjev -a -o (ȋ)

ponekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́; ọ̑) ~ na rebri so se svetile snežne zaplate; Sneg se ~ udira do kolen

ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ȋ) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijatelji
ponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|

poslôven -vna -o; bolj ~ (ó; ȏ) ~o ravnanje; Njuno sodelovanje je samo ~o; publ. posloven do koga biti zelo ~ ~ sodelavcev uraden, zadržan
poslôvni -a -o (ó; ȏ) ~ uspeh
poslôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)

pospremíti in posprémiti -im tudi posprémiti -im dov.; drugo gl. spremiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ goste do vrat; poud. ~ dekle z občudujočim pogledom |občudujoče pogledati za njim|

postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugega
postréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost

poštêno2 povdk. (é) ~ je, da prizna napako; Tako je prav in ~; pošteno do koga/česa To ni ~ ~ drugih

poštévanka -e ž (ẹ́) ~ števila 4; ~ do deset

pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

potápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potápljanje (á; ȃ) kaj ~ vrečko s čajem v vrelo vodo
potápljati se -am se (á; ȃ) ~ ~ do dna; poud. potapljati se v kaj ~ ~ ~ molk, v žalost |molčati, biti žalosten|

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

potlakováti -újem dov. potlakovánje; drugo gl. tlakovati (á ȗ) redk. kaj ~ pot do hiše tlakovati

potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|

povečérje -a s (ẹ̑) voj. |čas od večerje do spanja|

povédano povdk. (ẹ̑) Ni ~, zakaj je prišlo do sprememb

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

povzpéti se -pnèm se dov. povzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) ~ ~ na goro, v breg; publ.: Število žrtev se je povzpelo na dvesto je narastlo, se je povečalo; Tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel drugo mesto; poud. povzpeti se do česa ~ ~ ~ oblasti |priti do oblasti, doseči oblast|

poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem

pozóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poslušalec; pozoren do koga ~ ~ starejših; pozoren na kaj biti ~ ~ datum in kakovost izdelka
pozórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ gledalcev; biti središče, v središču ~i; števn. pritegniti koga z majhnimi ~mi

pozvončkljáti -ám dov. pozvončkljánje; drugo gl. zvončkljati (á ȃ) manjš. od časa do časa ~

pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina

pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovine
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet

prebíčati -am dov. -an -ana; prebíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ žival do krvi

prebíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebíjanje (í) kaj ~ zid
prebíjati se -am se (í) ~ ~ do ponesrečencev; ~ ~ skozi goščavo

prebíti1 -bíjem dov., nam. prebít/prebìt; prebítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ led; ~ sovražnikov obroč; neobč. prebiti koga ~ nasprotnika natepsti, pretepsti
prebíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ do ponesrečenca; ~ ~ skozi goščavo; poud. prebiti se do česa ~ ~ ~ znanstvenega naslova |doseči ga z velikim prizadevanjem|

prečrkováti -újem dvovid. prečrkovánje; drugo gl. črkovati (á ȗ) jezikosl. ~ iz cirilice v latinico; dov. prečrkovati kaj s težavo ~ pismo |prebrati od črke do črke|

predáleč količ. prostor. prisl. (á) plavati ~ od brega; imeti ~ do doma; poud. gnati zadevo ~ |pretiravati|

pregrísti -grízem dov., nam. pregrìst/pregríst; pregrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ vrv
pregrísti se -grízem se (í) skozi kaj Ličinka se ~e skozi ovoj; poud. ~ ~ ~ podatke |preučiti jih|; poud. pregristi se do česa ~ ~ ~ lastnega mnenja |s težavo priti|

pregugávati se -am se nedov. -ajóč se; pregugávanje (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa

prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|
prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|

prék prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ |na drugo stran, čez ovire|; žarg. pomagati komu ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. Snega je do kolen in ~ čez

prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju

préko prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ s čolnom; tam ~; žarg. spraviti koga ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. ostati na zabavi do polnoči in še ~ dalj

preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju

prekopáti -kópljem tudi prekopáti -ám dov. prekopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ gredo
prekopáti se -kópljem se tudi prekopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ pravilne razlage |s težavo priti|

premočíti -móčim dov. premóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj Dež je sprehajalca premočil do kože

premotovíliti se -im se dov. premotovíljenje (í ȋ) poud. ~ ~ skozi gnečo do vrat |nerodno priti|

premŕzel1 -zla -o [-u̯] (ȓ) ~ prostor; poud. premrzel do koga biti ~ ~ prijatelja |preveč neprijazen, sovražen|

premŕzlo1 tudi premrzló nač. prisl. (ȓ; ọ̑) poud. ~ se vesti do koga |preveč neprijazno, sovražno|

preprášati tudi preprašáti -am dov. preprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) star. koga |temeljito izprašati|
preprášati se tudi preprašáti se -am se (á/á á) star. do česa ~ ~ ~ parka z vpraševanjem priti

preprijázen -zna -o (á; á ȃ á) ~ ogovor; poud. dober, ~ mož |zelo prijazen|; preprijazen do koga ~ ~ sosedov; preprijazen z/s kom ~ z učenci

preprosíti -prósim dov.; drugo gl. prositi (í/ȋ ọ́) koga ~ očeta, da spremeni odločitev
preprosíti se -prósim se (í/ȋ ọ́) poud. do česa ~ ~ ~ zanimive knjige |dobiti jo z vztrajnimi prošnjami|

preríniti -em dov. prerínjen -a; prerínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ čoln skozi brzico
preríniti se -em se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ diplome |s težavo doseči diplomo|; ~ ~ skozi prehod, v prvo vrsto

preríti -ríjem dov., nam. prerít/prerìt; prerítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je preril vrt
preríti se -ríjem se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ dobre službe |doseči, dobiti jo|; ~ ~ skozi gnečo; poud. ~ ~ čez zimo |s težavo preživeti zimo|

prestróg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; prestrog do koga/česa biti ~ ~ otrok; prestrog z/s kom ~ z učenci

presuròv -ôva -o (ȍ ȏ ȏ) ~ človek; presurov do koga biti ~ ~ otrok; presurov z/s kom biti ~ s podrejenimi

prešíbati1 -am dov. -an -ana; prešíbanje (ȋ) koga/kaj ~ kaznjenca do krvi

pretákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretákanje (ȃ) kaj ~ vino v nove sode; poud. ~ solze |jokati, žalovati|
pretákati se -am se (ȃ) Voda se ~a iz cevi v posodo; poud. Nemir se ~a od človeka do človeka |se širi, prehaja|

pretêči -têčem dov. pretečèn -êna; drugo gl. teči (é) koga/kaj ~ pot do doma; ~ vse tekmovalce; Rok za prijave je pretekel

pretrésen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ gledalec; poud. ~ do solz |zelo, močno|
pretrésenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

prevíden2 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ voznik; publ. ~a politika ne zelo odločna; biti ~ pri delu; previden do koga/česa biti ~ ~ kake trditve; previden z/s kom/čim biti ~ z razstrelivom
prevídnost -i ž, pojm. (í) iz ~i še enkrat pogledati na cesto

prevzéti -vzámem dov. prevzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ blago; ~ strokovno izrazje; Vino ga je prevzelo; poud. Dekle ga je prevzelo |začutil je ljubezensko naklonjenost do nje|; ~ posle; prevzeti komu/čemu koga/kaj ~ igralcu vzetek; ~ prijatelju plesalko
prevzéti se -vzámem se (ẹ́ á) ~ ~ zaradi hvale

prezaupljív -a -o (í; ȋ í í) ~ človek; prezaupljiv do koga biti ~ ~ sodelavcev
prezaupljívost -i ž, pojm. (í)

prezír -a m, pojm. (ȋ) do koga/kaj čutiti ~ ~ izdajalcev

prežárjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prežárjanje (á) kaj Bliski ~ajo noč; neobč. prežarjati koga ~a ga volja do dela navdaja

prežulíti in prežúliti -im dov. prežúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ kožo na peti do krvi; poud. ~ vso slovnico |predelati, preštudirati|

pribarantáti -ám dov. pribarantánje; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog., poud. |s kupčevanjem priti do česa|: kaj ~ posestvo

pribežalíšče -a s (í) imeti, najti ~; pojm., neobč. pravica ~a do azila

priblodíti in priblóditi -im dov. priblódenje; drugo gl. bloditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) pozno ponoči ~ do kmetije

priboríti -ím dov. pribóril -íla, nam. priborít/priborìt; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) kaj ~ mir z orožjem; priboriti komu/čemu kaj ~ ljudem svobodo
priboríti se -ím se (í/ȋ í) poud. do česa ~ ~ ~ spoznanja |s prizadevanjem priti|

pricvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvetênje; drugo gl. cvêsti (é) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvèsti

pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvèl -cvelà in pricvèl -êla in pricvetèl -tlà; pricvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvêsti

pridrénjati se -am se dov. pridrénjanje (ẹ́) neknj. pog. pririniti se: ~ ~ do vrat

pridŕsati -am dov. -an -ana; pridŕsanje (ȓ) komaj ~ do postelje |drsaje priti|; publ. pridrsati kaj ~ zlato medaljo |z drsanjem dobiti|
pridŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se pridrsali mimo

prigáziti -im dov. -il -ila in -íla; prigáženje tudi prigázenje (á ȃ) ~ po snegu do koče

prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|
prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih

prignêsti se -gnêtem se dov. prignetênje; drugo gl. gnesti (é) poud. |preriniti se, pririniti se|: ~ ~ do sedeža

prigoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Ogenj je prigorel do gozda

prigrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) ~ skozi sneg do vrat
prigrêbsti se -grêbem se (é) poud. ~ ~ skozi množico |preriniti se, pririniti se|; poud. prigrebsti se do česa z zvijačo ~ ~ ~ boljšega položaja |priti do|

prihajáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor prihaja|; slabš. nezaupanje do ~ev |do priseljencev, tujcev|
prihajáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
prihajáčev -a -o (á) poud.

prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja

prihódnjič zapored. prisl. (ọ̑) ~ ga bomo lepo sprejeli; narediti kaj do ~; Opozori ga, da bo vedel za ~ za drugič

prihúliti -im dov. prihúljen -a; prihúljenje (ú; ú ȗ) redk. kaj ~ glavo skloniti
prihúliti se -im se (ú; ú ȗ) ~ ~ k tlom; Lisica se je prihulila do kokošnjaka

prijáhati -am tudi prijáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; prijáhanje (á; ȃ; á; ȃ) ~ do doma; ~ iz trdnjave; ~ po stezi

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

prijázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant; poud. živeti v ~ih razmerah |v ugodnih|; biti pretirano ~; prijazen komu/čemu neobč. človeku ~ čas naklonjen; publ. okolju ~e snovi neškodljive; prijazen do koga biti ~ ~ vseh; prijazen z/s kom biti ~ s sorodniki
prijáznost -i ž, pojm. (á) ~ do sosedov; iz ~i kaj storiti; števn. obsipati goste s ~mi |s prijaznimi dejanji|

prikipéti -ím dov. prikipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Lava je prikipela do roba in se razlila; poud. Solze so ji prikipele v oči |so se ji pojavile v očeh|

prikopáti -kópljem tudi prikopáti -ám dov. prikopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) ~ do ceste
prikopáti se -kópljem se tudi prikopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ iz jame, izpod snega; poud. prikopati se do česa ~ ~ ~ denarja |s trudom priti|

prikosíti -ím dov. prikósil -íla, nam. prikosít/prikosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) ~ do meje; prikositi kaj ~ še malo trave

prikrevsáti -ám dov. prikrevsánje; drugo gl. krevsati (á ȃ) poud. |počasi, težko priti|: komaj ~ do doma

primótati se -am se tudi primotáti se -ám se dov. primótanje tudi primotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) poud. ~ ~ skozi gnečo do blagajne |s težavo priti|

primúčiti se -im se dov. (ú ȗ) poud. z berglami se primučiti do vrat |s težavo, trudom priti|; poud. primučiti se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo, trudom ga pridobiti|

pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do staje
pripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze

pripeháti -ám [pə] dov. pripehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj ~ ujetnika do vrat
pripeháti se -ám se [pə] (á ȃ) ~ ~ do izhoda; poud. pripehati se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo priti|

pripeljáti -péljem tudi pripeljáti -ám dov. pripeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ potnike, tovor; pripeljati komu kaj ~ kupcu premog; knj. pog. ~ vsiljivcu klofuto dati; pripeljati do česa Žalitve so pripeljale do tožbe
pripeljáti se -péljem se tudi pripeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z vlakom

Slovenski pravopis