á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambivalénten -tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antipatíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ do koga nenaklonjenost, odpor; osebna nagnjenja in ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avêrzija -e in averzíja -e ž, pojm. (é; ȋ) ~ do pijancev odpor, mržnja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávtoagresíven -vna -o (ȃȋ) |napadalen do samega sebe|: biti ~ávtoagresívnost -i ž, pojm. (ȃȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balín -a m (ȋ) zadeti ~; knj. pog. ostriči na ~ do golega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mlekobéli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekletibéli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belcibéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vinabélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
blížnji -a -e (ȋ) ~ krajblížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~egablížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemublížnjost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brezbrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; redk. ~ otrok brezskrben; biti ~; brezbrižen do koga/česa ~ ~ drugih; ●brezbrižen nasproti komu/čemu ~ ~ lačnim do lačnih; brezbrižen za koga/kaj ~ ~ okolicobrezbrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brežína -e ž (í) priveslati do ~e do brega; grad. utrjevati ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bruceváti -újem, °brucováti -újem nedov. -ujóč, -eváje, °-ováje; -àl -ála, -àt; brucevánje, °brucovánje; (-àt) (á ȗ; á ȗ) šol. žarg. ~ do jutra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cíncati -am nedov. -ajóč, -áje; cíncanje (ȋ) slabš.: Dolgo je cincal, preden se je odločil |omahoval, se obotavljal|; Celo uro sva cincala do doma |počasi hodila|; knj. pog. cincati koga ~ otroka zibati; knj. pog. cincati z/s čim Konj ~a z glavo maje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~ačetŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestaviv četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
človéčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) neobč. človeški: ~o ravnanje; človečen do koga biti ~ ~ nasprotnikovčlovéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. človeškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čŕka -e ž (ŕ) pisane ~e; od prve do zadnje ~e |od začetka do konca|; razumeti po ~i |dobesedno|; poud.: biti do ~e tako |popolnoma, čisto|; slepo se držati ~e zakona |zakona|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i veččutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dáleč2 povdk. (á) Do žetve je še ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovatidélati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
delavóljen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) neobč. voljen delatidelavóljnost -i ž, pojm. (ọ́) neobč. volja do dela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
devétdeset1 -- s (ẹ̑) šteti do ~; ~ deljeno s petnajst je šest ‹90 : 15 = 6›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
devetnájst1 -- s (á) Deset plus devet je ~ ‹10 + 9 = 19›; šteti do ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
devetnájsti -a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje ‹19.› |1801—1900|devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
díh -a m (ȋ) pogostnost ~ov; pojm. zadrževati ~ dihanje; privzdig. ~ večernih sapic pihljanje; poud.: pomladni ~ |prvo znamenje pomladi|; ~ smrti |bližina smrti|; vztrajati do zadnjega ~a |do smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dlakocépiti -im nedov. dlakocépljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. Rad ~i |razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dnò -à s, dv. -ì -òv/-ôv/dán -ôma -ì -ìh/-éh -ôma; mn. dnà -òv/-ôv/dán dnòm -à -ìh/-éh -í (ȍ ȁ) morsko ~; ~ jame, soda; knj. pog. iti na ~ potopiti se; poud.: ~ družbe |najrevnejši sloj|; dojeti do ~a |popolnoma|; iz ~a srca biti hvaležen |zelo|; izpiti kozarec do ~a |do konca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dó -ja tudi dó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) glasb.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
do2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dò.. predp. obr. (ȍ) |dodatno| dòdiplómski; dòzavarováti, dòkapitalizírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljenbóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ihbóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~eganàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emudôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovoljbóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~eganàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnomadôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji bojdobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doboríti se -ím se dov. dobóril se -íla se, nam. doborít se/doborìt se; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) dobojevati se: do česa ~ ~ ~ svobode; ~ ~ na položaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobraldobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dočísta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ umiti do čistega
2. mer. ~ izprazniti; ~ osiveti, uničiti popolnoma, čisto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doglédati -am dov.doglèj/doglêj doglêjte, star. doglédi -te; -an -ana; doglédanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ konec poti; neobč. ~ človeško neumnost doumeti, dojeti; dogledati do česa ~ ~ vrha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dognáti -žênem dov. dognánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ resnico; dognati kaj do česa neobč. ~ prevod do popolnosti izoblikovati; star. ~ kupčijo do konca izvesti, narediti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dogoréti -ím dov. dogorênje; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Sveča je dogorela; dogoreti do česa ~ ~ polovice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dogrêbsti -grêbem in dogrêbsti se -grêbem se dov.; drugo gl. grebsti (é) do česa ~ ~ kamna; sleng. ~ ~ premoženja pridobiti si ga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dohòd -óda m (ȍ ọ́) zapreti ~ do šole
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dojádrati -am dov. dojádranje (ȃ) do česa ~ ~ otoka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dojáhati -am tudi dojáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; dojáhanje (á; ȃ; á; ȃ) do česa ~ ~ vasi prijahati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dokléj in doklèj čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑; ȅ) do kdaj: ~ misliš ostati tu; Bomo videli, ~ se bodo upirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinogradadokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dokopávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dokopávanje (ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ bogastva |s trudom prihajati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dôlgo2 [u̯g] povdk. (ȏ) ~ je še do večera
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) moralna ~; poklicne ~i; ~ do otrok; vršilec ~i ‹v. d.› direktorja; prevzeti ~i predsednika |službo, naloge|; ravnati po uradni ~i uradno; Tvoja ~ je, da to storiš |pričakuje se|; publ. izpolniti svojo državljansko ~ |voliti|; poud. To je naša sveta ~ |zelo velika|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
domála presoj. člen. (ȃ) skoraj, do malega: ~ vse je uničeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
do málega presoj. člen. zv. (ȃ) skoraj: ~ ~ vsi so prišli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
domêhka in doméhka nač. prisl. (ȇ; ẹ̑) redk. skuhati kostanj ~ do mehkega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjatidomíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati sedomíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
domôči se -mórem se dov. domógel se domôgla se (ó ọ́) neobč. do česa ~ ~ ~ oblasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dopétnik -a in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) poud. kožuh ~ |do pet segajoč kožuh|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doplávati -am dov. (ȃ) ~ do brega, k bregu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov. doplávil -a tudi doplávil -íla, nam. doplávit tudi doplavít/doplavìt; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les do brega, k bregu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doplésati in doplesáti -pléšem dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ ples; doplesati do česa ~ ~ mize
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doplúti -plôvem in doplúti -plújem dov., nam. doplùt/doplút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) ~ do brega; ~ v pristanišče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dopomôči -mórem dov. dopomógel dopomôgla (ó ọ́) redk. pomagati, pripomoči: komu do česa ~ delavcu do pravice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašatidoprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dorásti1 -rástem dov., nam. doràst; drugo gl. rasti1 (á) zgodaj ~; dorasti koga ~ sošolce; dorasti do česa Drevo je doraslo do strehe; dorasti v koga/kaj ~ ~ moža; dorasti za kaj ~ ~ delo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dosihdôb čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj: ~ se še niso srečali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dosíta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ se najesti do sitega
2. mer. ~ se nasmejati zelo, močno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doslêj in doslèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega sedanjosti (ȇ; ȅ) do zdaj: ~ se še ni vrnil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dosorêj čas. prisl. (ȇ) star. do zdaj: To mi ~ ni prišlo na um
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dôsti3 mer. prisl. (ó)
1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo
2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej
3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dostòp -ópa m (ȍ ọ́) urediti ~ do hiše; pojm. ovirati ~ v mesto; imeti prost ~ do morja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dosúha nač. prisl. (ȗ) neobč. do suhega: ~ obrisana posoda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
doštéti -štêjem dov., nam. doštèt/doštét; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) ~ do sto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dotehdôb kaz. čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vratadotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dotipávati se -am se nedov. -ajóč se; dotipávanje (ȃ) do česa ~ ~ ~ izhoda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dotlêj in dotlèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega nesedanjosti (ȇ; ȅ) do takrat: Vse ~ je bil živahen otrok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dovêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) neobč. pripeljati, privesti: koga ~ prijatelja na dom; dovesti komu koga/kaj ~ ponesrečencu zdravnika; dovesti do česa Kaj je dovedlo do tega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejodovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dovòz -ôza m, pojm. (ȍ ó) ~ peska; poškodba blaga med ~om; števn. urediti ~e do stavbe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašatidovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dovŕtati -am dov. (ŕ; ȓ) do česa ~ ~ nasprotne strani; poud. ~ ~ njegove skrivnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dozídati tudi dozidáti -am dov. drugo gl. zidati (í/á í) kaj ~ cerkev; ~ še eno nadstropje; dozidati kaj do česa ~ hišo do slemena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dozoréti -ím dov. dozorênje in dozorétje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ~i; neobč. dozoreti do česa Stvar je dozorela do vrhunca; dozoreti v koga/kaj ~ ~ moža
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček imadvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dváindvájset -ih glav. štev. (ȃȃ) razred z ~imi učenci; Ura je ~dváindvájset -ih m, ž, s mn. (ȃȃ) delati do ~ih |do 22. ure; do 22h; do 22.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvaindvajsetih letih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ letdvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstinadvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dvésto1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno s petdeset je štiri ‹200 : 50 = 4›; šteti do ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
éks velel. medm. (ẹ̑) neknj. pog. Pijmo, ~ do dna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
éksati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; éksanje (ẹ̑) neknj. pog. |izpiti do dna|: na kaj ~ ~ sinovo zdravje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
eksplodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eksplodíranje (ȋ) Smodnik ~a; poud. ~ za prazen nič |zelo se razjeziti|; brezos., poud. Tudi na tem koncu sveta bo eksplodiralo |prišlo do spopada|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
empíričen -čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni)empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formulaempíričnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vseêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkratiêno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ênaindvájset2 -ih glav. štev. (é/ȇȃ) razred z ~imi učenci; igr. |hazardna igra|ênaindvájset -ih m, ž, s mn. (é/ȇȃ) prakt.sp. fant pri ~ih pri enaindvajsetih letih; delati do ~ih |do 21. ure; do 21h; do 21.00|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
evrópstvo -a s, pojm. (ọ̑) pisateljev odnos do ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fašístičen -čna -o; bolj ~ (í) slabš. ~ odnos do sodelavcev |oblasten, poniževalen|fašístični -a -o (í) ~ režimfašístičnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fermènt -ênta m, snov. (ȅ é) encim; poud. spoznati kaj do ~a |popolnoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fêrplêj -a m s -em (ȇȇ) šport. |pravilni odnosi do soigralcev|; publ. ~ med političnimi strankami |pošteno ravnanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
finésa -e ž, pojm. (ẹ̑) gibati se z veliko ~o; števn. stilne ~e dognanosti; poud. izdelati kaj do zadnje ~e |do popolnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|fízičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gléženj -žnja m z -em (ẹ́) obleka do ~ev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasugôli -a -o (ó) rastl. ~ cvetgôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižengôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
goličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goličevánje; (-àt) (á ȗ) gozd. |sekati do golega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
golíčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; golíčenje (í ȋ) gozd. |sekati do golega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grám -a m (ȃ) ~ zlata; poud. do ~a se ujemati |popolnoma, natančno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobigŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnostiz gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
greníti -ím nedov. grêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grenjèn -êna; grenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu kaj ~ učencu veselje do dela; greniti koga Očitki ga ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ ometna gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platnov gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelatigrobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gròb grôba m, mest. ed. tudi gróbu, dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv tudi grôbi, mest. mn. tudi grobéh (ȍ ó) izkopati ~; položiti krsto v ~; nesti rože na ~; privzdig. biti zvest do ~a |vse življenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gubíti -ím nedov. gúbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, gubljèn -êna; gubljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. izgubljati: koga/kaj ~ čas, veselje do delagubíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Cesta se ~i v daljavi se izgublja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hláče hláč ž mn. (á ȃ) nositi, obleči ~; ~ do kolen; smučarske ~; dolge, kratke ~; spodnje ~; iron. V tej hiši ona nosi ~e |odloča, ukazuje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostovhládni -a -o (á) friz. ~a trajnahládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|hládnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hlapčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hlapčevánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri različnih kmetih; slabš. hlapčevati komu ~ nadrejenim |biti pretirano uslužen do njih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hòd hóda tudi hód -a tudi hòd hôda m, z izrazom količine hodá pojm. (ȍ ọ́; ọ̑; ȍ ó) star. hoja: imeti trd ~; do mesta je še dve uri ~á; strojn. mrtvi ~ mrtvi gib
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hója1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ ga je utrudila; ~ po vrvi; peš ~; Do koče je dve uri hitre ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~evhudíčevka -e ž, člov. (í)hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
humán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) |človekoljuben; človeški|: ~ človek; human do koga biti ~ ~ svojih nasprotnikov; human z/s kom biti ~ z ujetnikihumáni -a -o (ȃ) ~ virushumánost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
humanístičen -čna -o (í) ~ odnos do delavcev humanhumanístični -a -o (í) ~a izobrazbahumanístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
idiosinkrazíja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) zdrav. |prirojena preobčutljivost|: ~ za jagode, do jagod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ignorántski -a -o; bolj ~ (á; ȃ) slabš.: ~ človek |neveden, omejen|; ~ odnos do problema |omalovažujoč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
imperialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) ~ odnos do drugih državimperialístični -a -o [ija] (í) ~a politikaimperialístičnost -i [ija] ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
indiferénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) narodno, politično ~ neopredeljen; ~a barva neizrazita, medla; indiferenten do koga/česa biti ~ ~ vsega dogajanja ravnodušen, nezavzet; indiferenten za koga/kaj z leti postati ~ ~ vse ravnodušen, nezavzetindiferéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
indiferentízem -zma m, pojm. (í) politični ~ neopredeljenost; izražati popoln ~ do vsega ravnodušnost, nezavzetost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
indolénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč.: ~ delavec malomaren, neprizadeven; indolenten do koga/česa biti ~ ~ vsega ravnodušen, brezbriženindoléntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~e bezgavke neboleče bezgavkeindoléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
inkluzíve nač. prisl. (ȋ) izobr. vključno, vštevši: Prijaviti se je treba do prvega septembra ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
inkluzívno nač. prisl. (ȋ) vključno, vštevši: Prošnjo je treba oddati do ~ 31. maja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
iróničen -čna -o; bolj ~ (ọ́) posmehljiv: ~ nasmeh; biti preveč ~; ironičen do koga biti ~ ~ prijateljairóničnost -i ž, pojm. (ọ́) posmehljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jihísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil taísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnostizčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izgáziti -im dov. -il -ila in -íla; izgážen -a; izgáženje (á ȃ) iz česa Komaj je izgazil iz močvirja; izgaziti kaj ~ sneg do hiše zgaziti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izkústveno nač. prisl. (ȗ) priti do česa ~; dokazati ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izmešetáriti -im dov. izmešetárjen -a; izmešetárjenje (á ȃ) |priti do česa s pogajanjem|: kaj ~ njivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izmúčiti -im dov. -en -ena; izmúčenje (ú ȗ) koga Kašelj bolnika ~i; poud. ~ ujetnike do smrti |popolnoma|izmúčiti se -im se (ú ȗ) duševno se izmučiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izobrázba -e ž, pojm. (ȃ) glasbena, splošna ~; visoka ~; pravica do ~e; ~ se kaže v govorjenju izobraženost; ~ v mladosti izobraževanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izpelján -a -o; bolj ~ (á) do kraja ~ stil dognan, dovršenizpeljáni -a -o (á) jezikosl. ~a beseda mat. ~a množicaizpeljánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnostizrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izràz -áza m (ȁ á) botanični ~; (strokovni) ~ |termin|; pojm. otožen ~ (obraza, na obrazu); prepoznaven umetniški ~; publ.: priti do ~a |postati opazen, viden|; dati ~ čemu izraziti kaj; dobiti, najti svoj ~ v čem |izraziti se, pokazati se|; sprejeti koga z ~i prijateljstva prijateljsko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izžarévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžarévanje (ẹ́) kaj Peč ~a vročino; poud. Njen nastop ~a veselje do življenja |kaže, izraža|; publ. Radioaktivna snov ~a seva; zdrav. Bolečina ~a pod levo lopatico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jánuar -ja m z -em (ȃ) biti odsoten od petega do desetega ~a; temperature (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jàz1 jáza m (ȁ ȃ) odnos ~a do zunanjega sveta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jêdro -a s (é) mestno ~; atomsko ~, celično ~; ~ problema; ~ zrna; publ. idejno ~ revije; poud.: zdravo ~ naroda |nravstvena, nazorska načela|; spoznati kaj do ~a |popolnoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jesén -i ž, tož. ed. tudi na jésen (ẹ̑) zgraditi stavbo do ~i; vrniti se na ~; deževna ~; zgodnja ~; poud. ~ življenja |starost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
judofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |odpor, sovraštvo do Judov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
júgovič -a m z -em člov. (ȗ) slabš. strpnost do ~ev |do južnjakov|júgovičev -a -o (ȗ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
júnij -a m z -em (ú) zasedanje od desetega do petnajstega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jútri čas. prisl. (ȗ) ~ bomo odpotovali; ~ ob desetih; ~ zjutraj; knj. pog. ~ takšna operacija ne bo več novost v prihodnostijútri -- m, pojm. (ȗ) poskrbeti za boljši ~; počakati do ~; od ~ naprej
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jútro1 -a s (ú) megleno ~; zaspati proti ~u, redk. na ~o, pod ~o; slana ob ~ih; Drugo ~ se vrne |drugi dan zjutraj|; Dobro ~ |pozdrav|; pesn. ~ se budi; poud. delati od ~a do večera |ves dan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kámor kóli tudi kámorkóli poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. zv. (ȃ ọ̑) ~ ~ je šel, povsod mu je zvesto sledila; Do ~ ~ se bo dvignila voda, v hišo ne bo prišla; ~ ~ pogledaš, povsod sama ravnina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kavalírski -a -o; bolj ~ (í) ~o vedenje; kavalirski do koga biti ~ ~ žensk
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kljúč -a m s -em (ú) zakleniti s ~em; ~ od stanovanja; ~ za odpiranje konzerv; violinski ~; poud.: ~ za delitev dohodka |dogovorjeni način, merilo|; ~ do sreče, uspeha |sredstvo, način|; dati koga pod ~ |zapreti ga|; imeti vse pod ~em |zaklenjeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do koddo kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala vodaod kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
koléno -a s (ẹ́)
1. obvezati ranjeno ~; stopiti do kolen v vodo; poud.: dati otroka čez ~ |natepsti ga|; upogniti ~a pred kom |ukloniti, vdati se; podrediti se|; spraviti koga na ~a |pokoriti, premagati|; biti na ~ih |klečati; biti poražen|; prositi na ~ih |zelo|
2. ~ pri odtočni cevi; sorodstvo v tretjem ~u |rodu|; poud. ~ reke |ovinek, zavoj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kolonialíst -a [ija] m, člov. (ȋ) odpor domačinov do ~ovkolonialístka -e [ija] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kolonialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) izrazito ~o razmerje do tuje državekolonialístični -a -o [ija] (í) preprečiti ~ poseg; ~a politika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kómaj1 prisl. (ọ̑)
1. nač. ~ dohajati koga; ~ nositi breme
2. mer. segati ~ do pasu; star ~ deset let; ~ viden smehljaj
3. čas. Kam odhajaš, saj si ~ prišel |nedolgo tega|; Sneg je ~ skopnel, noči so še mrzlekómaj -- m (ọ̑) Skoraj ni nikoli zajca ujel, ~ pa ga je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
komólec -ôlca [u̯c] m s -em (ọ̑ ȏ)
1. poškodba ~a; prakt.sp. zašiti ~e rokave na komolcu; poud.: do ~a, ~ev zadolžen |zelo|; uporabljati ~e |brezobzirno se uveljavljati|
2. |nekdanja dolžinska mera|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
komunístičen -čna -o (í) poud. čisto ~ odnos do lastnine |nasproten zasebni lastnini|komunístični -a -o (í) ~o gibanjekomunístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kôpno1 -a tudi kópno -a s (ó; ȏ; ọ̑) redk. pripluti do ~a do kopnega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
korékten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ jezik pravilen, neoporečen; ~o razmerje spodobno, obzirno; star. ~a obleka ustrezna, primerna; korekten do koga biti ~ ~ prijateljice spodoben, obzirenkoréktnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kóst -í ž kôsti -- kôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) zlomiti si ~; poud.: biti premražen do ~i |zelo|; prešteti komu ~i |zelo pretepsti koga|; pognati komu strah v ~i |prestrašiti koga|; snov. izdelki iz ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kotizácija -e ž, pojm. (á) ~ vrednostnih papirjev; plačati ~o za članstvo |pravico do udeležbe na prireditvi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krí1 krví ž kŕvi -- kŕvi -jó snov. (ȋ ȋ)
1. ~ mu teče iz nosa
2. pojm., poud.: postati meso in ~ |uresničiti se|; piti komu ~ |izkoriščati, mučiti koga|; v ~i, s ~jo zatreti upor |z velikimi človeškimi žrtvami|; braniti se do zadnje kaplje ~i |do konca|; prelivati ~ |bojevati se, ubijati|
3. poud.: skušati krotiti svojo ~ |temperament|; gosposka ~ |rod|; biti iste ~i |iste narodnosti; sorodnik|; ~ ni voda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kričáti -ím nedov. kríči -íte, -èč -éča; kríčal -ála, kríčat, -án -ána; kričánje; (kríčat) (á í) na koga ~ ~ otroke; kričati nad kom Ne kriči nad menoj; poud.: ~ na vse grlo |zelo močno|; Krivica ~i do neba |zahteva poravnavo|; kričati po čem Vse v njem ~i ~ maščevanju |si želi maščevanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmerkrítični -a -o (í) slovstv. ~ realizemkrítičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krivíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~a kazen; Takšno ravnanje je ~o; krivičen do koga/česa biti ~ ~ starševkrivíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krváv -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nož; poud.: ~ pretep |zelo hud|; ~a krivica |zelo huda|krvávi -a -o (ȃ) rastl. ~ mlečnik; ~a klobasado krvávega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ pretepsti |zelo|krvávost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ksenofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |sovraštvo do tujcev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kvár -a m, pojm. (ȃ) Prišlo je do ~a živil kvarjenja; števn. ~ na daljnovodu okvara; star. poravnati ~ škodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kvietízem -zma [ije] m, pojm. (í) filoz. |mistično verski nazor, poudarjajoč pasiven odnos do življenja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbeláhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~egalážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~egana láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|láhkost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lastíti si -ím si nedov. lásti si -íte si, -èč si -éča si; -íl si -íla si; lastênje; (-ít si/-ìt si) (í/ȋ í) kaj ~ ~ pravico do odločanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ledén -a -o (ẹ̑) ~ klanec poledenel; poud.: ~e roke |zelo hladne, mrzle|; ~o razmerje do koga |zelo nenaklonjeno, zavračajoče|ledéni -a -o (ẹ̑) geol. ~a doba; ~a svečaledénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
leninístičen -čna -o (í) ~ odnos do vprašanjaleninístični -a -o (í) ~a teorija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lepodúšen -šna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) poud. ~ estet |s harmoničnim, a pasivnim odnosom do sveta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lézbijstvo -a s, pojm. (ẹ́) |spolna nagnjenost žensk do žensk|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
liberalístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o stališče do vzgoje strpno, popustljivoliberalístični -a -o (í) ~a miselnostliberalístičnost -i ž, pojm. (í) strpnost, popustljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ljubézen -zni ž, pojm. (ẹ̑) poročiti se iz ~i; ljubezen do koga/česa ~ ~ dekleta, otrok, poklica; ~ na prvi pogled; ~ med možem in ženo; telesna ~; poud. vroča ~ |strastna|; vznes. čas ~i pomlad; števn. goreča ~ |vrtna rastlina|; člov., poud. srečati nekdanjo ~ |dekle|; šalj. njegove številne ~i |ljubimke, ljubljenke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ljubeznív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ fant; biti zelo ~; ljubezniv do koga ~ ~ vseh; ljubezniv z/s kom biti ~ z bolnikomljubeznívost -i ž, pojm. (í) ~ gostitelja; števn. pripovedovati ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lobístičen -čna -o; bolj ~ (í) publ. preveč ~o razmerje do problema |temelječe na delovanju lobija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lojálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ sodelavec |zvest|; ~ trgovski partner pošten, odkrit; lojalen do koga/česa biti ~ ~ države |izpolnjevati državljanske dolžnosti|; lojalen komu Vojska je ~a predsedniku vdana;lojálni -a -o (ȃ) gosp. ~a konkurencalojálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lôvstvo -a s, pojm. (ó; ȏ) veselje do ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
máčehovski -a -o; bolj ~ (á) ~o razmerje; poud.: ~o ravnanje z otroki |slabo, neskrbno|; mačehovski do koga/česa ~ ~ kulture |nenaklonjen, neskrben|po máčehovsko primer. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ ravnati z otroki |slabo, neskrbno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
magári2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
máj -a m z -em (á) opraviti delo do konca ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |praznik dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od bratamáli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivománjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovčeknàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malegamájhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~enàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~emála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnicomálo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popuščamájhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
malobrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) star. ravnodušen: ~ človek; malobrižen do koga/česa ~ ~ dela; malobrižen za koga/kaj ~ ~ življenje okrog sebemalobrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ) star. ravnodušnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
malomáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ učenec; poud. malomaren do koga/česa ~ ~ otrok |ravnodušen, brezbrižen|malomárnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
márec -rca m z -em (á) od prvega do petega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljicamaterínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njejpo materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za kogamaterínskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a vodamêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~emdo mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~egav mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajcemêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometremériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
minimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimalizíranje (ȋ) kaj ~ porabo elektrike |zmanjšati jo do najmanjše stopnje|; poud. ~ težave |prikazovati jih dosti manjše, kakor so v resnici|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
minimizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimizíranje (ȋ) kaj ~ stroške |zmanjšati jih do najmanjše stopnje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mínimum -a m, pojm. (ȋ ȋ) |najmanjša količina, stopnja|: ~ znanja; skrčiti porabo do ~a, na ~; družb. eksistenčni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ čaj; poud.: ~a igra moštva |neprizadevna, nezavzeta|; ~a svetloba |neizrazita, medla|; ~o ploskanje |nenavdušeno|; mlačen do koga/česa biti ~ ~ žensk |ravnodušen|mláčnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljammôči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|môkri -a -o (ó) urad. ~ žigmôkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~emmôkrost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
motríti -ím nedov. môtri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; motrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. koga/kaj ~ človeka od glave do peta gledati, opazovati; kritično ~ problem presojati, obravnavati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mózeg -zga m, snov. (ọ̑) kostni ~; poud. izčrpan do ~a |popolnoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kotmŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mŕzel -zla -o [-u̯]; bolj ~ (ȓ) ~ zrak; poud. ~ pogled |nenaklonjen|; ~a juha; poud. ~a slutnja |neprijetna, tesnobna|; poud. mrzel do koga ~ ~ znancev |neprijazen, sovražen|mŕzli -a -o (ȓ) ~ stricmŕzlo -ega s, pojm. (ȓ) spati v ~em; poud. nekaj ~ega v izrazu |neprijaznega|; snov. spiti kaj ~egamŕzlost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mŕžnja -e ž, pojm. (ŕ; ȓ) neobč. sovraštvo, odpor: zbujati ~o do tujcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
múčen -čna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ molk; ~o opravilo; Stanje je zelo ~omúčnost -i ž, pojm. (ú) ~ položaja; poud. do ~i ponavljati |zelo dolgo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študijnadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nadróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ načrt podrobennadróbni -a -o (ọ̑) neobč. ~a trgovina trgovina na drobnonadróbnost -i ž (ọ̑) števn. pripovedovati ~i podrobnosti; poud. poznati stvar do, v ~i |zelo natančno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nadvódje -a s (ọ̑) pomor. ladji določiti ~ |črto, do katere se lahko potopi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~nági -ega m, člov. (á) ~i v kampunága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|nágost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nágnjenje -a s (á) do česa ~ ~ stroke; nagnjenje k/h čemu ~ k bolezni; duševno ~; števn. obvladati (svoja) slaba ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivicenáj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nalétati se -am se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se (ẹ́) poud.: Otroci so se do sitega naletali |natekali|; ~ ~ po uradih |imeti veliko opravkov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjigenameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
napíjati -am nedov. -an -ana; napíjanje (í) komu ~ nevesti nazdravljati; ~ si na zdravje; napijati koga z/s čim V bolnišnici so ga napijali s čajemnapíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
naplésati se in naplesáti se -éšem se dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) česa ~ ~ polk; ~ ~ do onemoglosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
napôlnjen -a -o [u̯n] (ó) z/s čim s plinom ~ balon; do polovice ~a vrečanapôlnjenost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
napràm° nepravi predl. z daj. (ȁ) razmerje ~ podrejenim do podrejenih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nasílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek; nasilen do koga/česa biti ~ ~ žensknasílni -a -o (ȋ) ~o dejanjenasílnost -i ž, pojm. (ȋ) bati se koga zaradi njegove ~i; števn. upreti se ~im
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nasmejáti se -smêjem se tudi nasmejáti se -ím se dov., nam. nasmejàt se tudi nasmêjat se; drugo gl. smejati se (á é; á í) ~ ~ v družbi; poud. ~ ~ do solz |zelo|; nasmejati se komu/čemu nasmehniti se, zasmejati senasmejáti -smêjem tudi nasmejáti -ím (á é; á í) publ. koga ~ gledalce, otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nasnežíti -ím dov. nasnéžil -íla, nam. nasnežít/nasnežìt, nasnežèn -êna; nasnežênje; drugo gl. snežiti (í/ȋ í) kaj Snežni top mora ~ sneg; brezos. nasnežiti česa Čez noč je nasnežilo snega do kolen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nasprótje -a s (ọ̑) odpraviti ~a; Prišlo je do nasprotij; ~ med besedami in dejanji; priti v ~ s čim; biti v ~u s čim; biti ~ česa, ~ čemu; jezikosl. ~ po zvenečnosti |opozicija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svojenàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljiščapo náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabipo nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
našpíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) knj. pog., poud.: ~ človek |piker, zbadljiv|; biti ~ |nejevoljen, razdražljiv|; knj. pog., poud. našpičen proti komu |nerazpoložen, zbadljiv do koga|našpíčenost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog., poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
natánčno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ raziskati podzemeljsko jamo; meriti čas do sekunde ~; precej ~ oceniti škodo; začeti ~ ob osmih; poud.: Dela potekajo ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ponoviti vse do pike ~ |prav vse|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
natelováditi se -im se dov. -en -ena (á ȃ) ~ ~ do onemoglosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
natočíti -tóčim dov. natóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vodo do roba; natočiti komu kaj ~ gostu pijačo; poud. ~ vsem čistega vina |povedati jim resnico brez olepševanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
navíti -víjem dov., nam. navít/navìt; navítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ nit, prejo; knj. pog., poud. ~ radio do konca |naravnati ga na največjo jakost|; poud. ~ cene |zvišati, dvigniti|; poud. naviti koga za kaj ~ očeta za denar |pregovoriti, prisiliti ga, da dá denar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cestonavozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nažícati -am dov. -an -ana; nažícanje (ȋ) sleng. |s prošnjami, prigovarjanjem priti do česa, izprositi|: kaj ~ cigarete pri prijatelju; nažicati koga za kaj ~ prijatelja za denar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nebó -á s nébu -- -u -om (ọ̑ ȃ) zvezde na ~u; jasno ~; poud. Gore se dvigajo do ~a, v ~ |zelo visoko|; privzdig. priti v ~ |v nebesa|; postelja z ~om |s streho iz dragocene tkanine|; pritisniti jezik ob ~; poud. hvaliti, povzdigovati koga do ~a |zelo|; prim. nebesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodekdo nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkimdo nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdravod nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časapred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
negativízem -zma m, pojm. (í) izobr. zavračati ~ |negativen odnos do vsega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèhumán -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ predpis; omilj. dočakati ~ konec |nasilno smrt|; poud. nehuman do koga biti ~ ~ podrejenih |nečloveški|nèhumánost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nekàko in nekáko tudi nekakó, pokr. nékako nedol. prisl. zaim. (ȁ; ȃ; ọ́/ọ̑; ẹ́/ẹ̑) nač. Spor bomo ~ izgladili; ~ smo se vendar rešili iz težav; ~ sram ga je bilo; ~ plah; Tako ~ se je zgodilo količ., poud.: Do postaje je ~ pol ure |približno|; Svoje težave še ~ prenaša |do neke mere|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèkorékten -tna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~o dejanje nespodobno, neobzirno; ~a trditev nepravilna, oporečna; nekorekten do koga biti ~ ~ znanke nespodoben, neobzirennèkoréktnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑) ~ trditve; števn. dopustiti ~i nekorektna dejanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèljubeznív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ človek; neljubezniv do koga/česa biti ~ ~ kupcev; neljubezniv z/s kom/čim biti ~ s staršinèljubeznívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèlojálen -lna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ državljan; nelojalen do koga/česa biti ~ ~ države, vladarjanèlojálni -a -o (ȅȃ) ~a konkurenca nepoštenanèlojálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèmálokdàj kratn. prisl. (ȅáȁ) poud. |marsikdaj, velikokrat|: Obiskovalci so ~ pili do jutra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèobjektíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) (pristranski, nepravičen): ~a ocena; neobjektiven do koga biti ~ ~ učencanèobjektívnost -i ž, pojm. (ȅȋ) (pristranskost, nepravičnost)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèobzíren -rna -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ) ~ človek; neobziren do koga ~ ~ sodelavcevnèobzírnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèosében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~ slog; neobč. zelo ~ človek nedostopen, hladen; neoseben do koga ~ ~ sodelavcevnèosébni -a -o (ȅẹ̑) jezikosl. ~a glagolska oblikanèosébno -ega s, pojm. (ȅẹ̑) usklajevanje osebnega in ~eganèosébnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèpopustljív -a -o; -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ vzgojitelj; nepopustljiv do koga/česa ~ ~ otroknèpopustljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~impo nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jezitinèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèpoznàn -ána -o in nèpoznán -a -o (ȅȁ ȅá ȅá; ȅá) do zdaj ~a dejstva neznana; star. nepoznan komu To mi je ~o neznanonèpoznáni -ega m, člov. (ȅá) srečanje z ~iminèpoznánost -i ž, pojm. (ȅá)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèpozóren -rna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) ~ gledalec; neobč. ~o poslovanje malomarno; nepozoren do koga/česa biti ~ ~ starševnèpozórnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèprekínjeno nač. prisl. (ȅȋ) publ. nepretrgano: ~ delati; ~ od osmih do desetih zvečer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèprijázen -zna -o; -ejši -a -e (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá; ȅá) ~ prodajalec; poud.: ~ kraj |neprijeten, pust|; ~ veter |mrzel|; ~e razmere |težavne|; neprijazen do koga ~ ~ soseda; neprijazen z/s kom ~ s kupcinèprijáznost -i ž, pojm. (ȅá)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèpriljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ človek; poud. ~ prostor |neprijeten, pust|; nepriljuden do koga biti ~ ~ obiskovalca; nepriljuden z/s kom biti ~ z obiskovalcem |neprijazen, neljubezniv|nèpriljúdnost -i ž, pojm. (ȅú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèprizanesljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ nasprotnik; neprizanesljiv do koga/česa ~ ~ ljudinèprizanesljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèromántičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) čisto ~ odnos do sveta; poud. zelo ~ konec avanture |navaden, vsakdanji|nèromántičnost -i ž, pojm. (ȅá)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
neskônčen -čna -o (ó) ~ prostor; poud. ~a sreča |zelo velika|neskônčnost -i ž, pojm. (ó) ~ prostora; poud. ~ samote |velika samota|; mat. točka v ~i; poud.: ponavljati kaj do ~i |zelo dolgo|; Pogovori se vlečejo v ~ |trajajo zelo dolgo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèslíšan -a -o (ȅȋ) ~ klic; do zdaj ~e besedenèslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nesmísel -sla [-u̯] m, pojm. (ȋ) pripeljati do ~a; zaiti v ~; poud. čisti, pravi ~ |velik|; pokazati ~ tega ukrepa nesmiselnost; števn. besedni ~i; pripovedovati ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèspoštljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ odnos do starševnèspoštljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèspoštovánje -a s, pojm. (ȅȃ) ~ staršev; publ. ~ dogovorov neizpolnjevanje; ~ pravic nepriznavanje, odrekanje; nespoštovanje do koga/česa ~ ~ pesnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nesrámen -mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensknesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~eganesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèstŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ ideolog; nestrpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečihnèstŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ) rasna, verska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nètoleránten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) nèstŕpen: ~ politik; netoleranten do koga/česa ~ ~ drugače mislečihnètolerántnost -i ž, pojm. (ȅȃ) nèstŕpnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nètováriški -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~o ravnanje; netovariški do koga zelo ~ ~ sodelavcevnètováriškost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèupravíčen -a -o (ȅȋ) ~ očitek, sum; neupravičen do česa ~ ~ dedovanjanèupravíčeni -a -o (ȅȋ) pravn. ~ ribolov; ●~a ura neopravičena uranèupravíčenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèupravíčenec -nca m z -em člov. (ȅȋ) ~i do zavarovalninenèupravíčenka -e ž, člov. (ȅȋ)nèupravíčenčev -a -o (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèusmíljen -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~ človek; poud.: ~a kritika |neprizanesljiva|; neusmiljen do koga/česa ~ ~ reveževnèusmíljenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèuvidéven -vna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅé ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ vzgojitelj; neuvideven do koga ~ ~ podrejenihnèuvidévnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèužíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~a jed; ~a goba; poud. Kosilo je ~o |slabo, neokusno|nèužítnost -i ž, pojm. (ȅí) poud. ponavljati zgodbo do ~i |velikokrat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèverjéten -tna -o; -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) ~ izgovor; poud.: pokazati ~ pogum |izreden|; ptiči ~ih barv |nenavadnih, posebnih|nèverjétnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ opisanih dogodkov; poud. do ~i pošten |zelo|; števn., neobč. pripovedovati ~i neverjetne stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèzaúpanje -a s, pojm. (ȅȗ) ~ do sodelavcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèzaúpen -pna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅȗ; ȅú; ȅȗ) nezaupljiv: ~ človek; nezaupen do koga/česa postajati ~ ~ sosedovnèzaúpnost -i ž, pojm. (ȅú; ȅȗ) nezaupljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèzaupljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ človek; nezaupljiv do koga/česa ~ ~ vsehnèzaupljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèzavést -i ž, pojm. (ȅẹ̑) biti v ~i; neknj. pog. pasti v ~ omedleti; poud. smejati se do ~i |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
néžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ fant; poud. ~ udarec |lahen|; zelo ~; nežen do koga ~ ~ matere; nežen z/s kom ~ z dekletomnéžni -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ spol |ženske|néžno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) nekaj ~ega v človekunéžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ nasmeha; števn., poud. ~i v ljubezni |ljubkovanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nonšalánten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) izobr.: ~o razmerje do česa ravnodušno, brezbrižno; ~o vedenje sproščeno, neprisiljenononšalántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o letonovêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovinenàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnostnôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefunôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesminôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~imna nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znovapo nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj nareditinovóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
novêmber -bra m (é) od prvega do desetega ~a; Zgodilo se je (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obdolžèn -êna -o [u̯ž] (ȅ é é) česa biti ~ požigaobdolžêni -ega [u̯ž] m, člov. (é) ~ ima pravico do obrambeobdolžênost -i [u̯ž] ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obíst -i ž (ȋ) zastar. bolne ~i ledvice; poud. poznati soseda do ~i |vse njegove lastnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obráti obêrem dov., nam. obràt; drugo gl. brati (á é) kaj ~ češnje; poud. ~ vse gostilne |obhoditi|; poud. obrati koga ~ prijatelja pri kartanju |povzročiti, da izgubi veliko denarja|; ~ sosedo do kosti |zelo jo obrekovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obrusíti in obrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj do konca ~ nož; poud. obrusiti koga Delo v kolektivu ga je obrusilo |izoblikovalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obudíti -ím dov. obúdil -íla, nam. obudít/obudìt; obujênje; drugo gl. buditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ ranjenca iz omedlevice; ~ spomine na mladost; neobč. ~ v kom ljubezen do domovine vzbuditiobudíti se -ím se (í/ȋ í) V njem so se obudili spomini; neobč. Med njima se je obudilo prijateljstvo vzbudilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obzír -a m, pojm. (ȋ) imeti ~ do starejših, s starejšimi; ravnati brez ~ov brez ozirov; poud. brez ~a komu kaj povedati |neprizanesljivo|; publ. jemati v ~ vse okoliščine upoštevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obzíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; obziren do koga biti ~ ~ bolnika; obziren z/s kom biti ~ s staršiobzírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) iz ~i poslušati; z ~jo povedati; knj. pog. ~ do starejših obzir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obzórje -a s (ọ̑) S hriba se vidi širše ~; ladja na ~u; človek z velikim ~em |obsegom izobrazbe|; njegovo glasbeno ~; poud. Odmev se širi od ~a do ~a |vsepovsod|; rud. rovi različnih obzorij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odklonílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) imeti ~ odnos do česaodklonílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odkritosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; odkritosrčen do koga biti ~ ~ prijatelja; odkritosrčen proti komu biti ~ ~ staršem; odkritosrčen z/s kom biti ~ z znancemodkritosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~o vedenje |neprijazno, nepriljudno|; poud. odljuden do koga biti ~ ~ sosedov |neprijazen, neljubezniv|; poud. odljuden z/s kom biti ~ z obiskovalci |neprijazen, neljubezniv|odljúdnost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odnòs -ôsa m (ȍ ó) družbeni ~i; prijateljski ~ v družini; ~ protislovnosti; človekov ~ do narave; otrok v ~u do staršev; biti v sorodstvenem ~u v sorodstvu; gosp. blagovno-denarni ~i; mat. ~ med množicama; publ.: navezati ~e z drugim podjetjem stike; oceniti učenca v ~u do drugega v primerjavi z drugim; ~ sil v svetu razmerje; publ. služba za ~e z javnostmi za stike z javnostjo; gospodarske panoge v ~u na zunanji trg glede na; razširiti gospodarske ~e sodelovanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odplazíti se in odpláziti se -im se in odpláziti se -im se dov. odplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ do zavetja; poud. ~ ~ po prstih |brez šuma, pritajeno oditi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odpòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vdati se brez ~a; čutiti ~ do ljudi; ~ proti novostim; knj. pog. narediti kaj po liniji najmanjšega ~a |s čim manjšim trudom|; publ.: sodelovati v ~u v odporniškem gibanju; nuditi ~ → upreti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odpŕto1 nač. prisl. (ȓ) ~ opazovati; živeti ~ do vsega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odpŕto2 povdk. (ȓ) ~ so imeli do sedmih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale; Ni mu odrekla, da bo šla z njimodrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, odŕgnjen -a; odŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ tla s cunjo; ~ avtomobil ob ograji; ~ si kožo; odrgniti kaj z/s česa ~ rjo s puškeodŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ~ ~ do krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odtének -nka m (ẹ̑)
1. barvni ~; zvočni ~i; ~ glasu; ~ žalosti v njenem govorjenju; poud. Letos so moderni svetli ~i |svetle barve|
2. poud. razumeti do ~a natančno |zelo|; za ~ temnejši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvrtéti -ím dov. odvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) kaj ~ pipo do konca |odviti, odpreti|; žarg. Ta film so že večkrat odvrteli predvajaliodvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Vrtiljak se je odvrtel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ogréti ogrêjem dov., nam. ogrèt/ogrét; ogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce jih je ogrelo; ~ vodo do sto stopinj; poud. ogreti koga/kaj za kaj ~ sodelavce za načrt |navdušiti|ogréti se ogrêjem se (ẹ́ ȇ) Voda se je ogrela; poud. ogreti se za koga/kaj ~ ~ ~ šport |navdušiti se|; brezos. Zunaj se je že ogrelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostorohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
okrúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ morilec; poud. ~a zima |zelo huda|; okruten do koga/česa biti ~ ~ otrokokrútnost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
okultístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~ odnos do stvarnostiokultístični -a -o (í) ~e vede
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; opíjanje (í) koga z/s čim ~ prišleca s slivovko; poud. To, da ima oblast, ga ~a |dela nekritičnega, nerazsodnega|opíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opredelíti -ím dov. opredêli -íte; opredélil -íla, -ít/-ìt, opredeljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka kot bitje; ~ pojav; opredeliti koga za koga/kaj ~ sovaščana za alkoholikaopredelíti se -ím se (í/ȋ í) do koga/česa javno se opredeliti do vseh problemov; opredeliti se proti komu/čemu ~ ~ ~ rasizmu; opredeliti se za koga/kaj ~ ~ ~ nacionalno osvoboditev; ~ ~ ~ Slovenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opredeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opredeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ narod; ~ svoj odnos do česa; ~ pravice in dolžnostiopredeljeváti se -újem se (á ȗ) do koga/česa ~ ~ ~ aktualnih problemov; opredeljevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; opredeljevati se za koga/kaj ~ ~ ~ novosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcevosébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblikaosébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napakosébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; osoren do koga biti ~ ~ podrejenegaosórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osporávati● -am nedov. -ajóč; -an -ana; osporávanje (ȃ) zanikovati, ne priznavati: komu kaj ~ dediču pravico do posestva; ~ dejstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ošíbati -am dov. -an -ana; ošíbanje (ȋ) koga/kaj ~ demonstrante do krvi; poud. ~ napake |ostro grajati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ožúljen -a -o; bolj ~ (ú) ~a peta; biti ~ do krviožúljenost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
P1 P-ja tudi P -- [pə̀ pə̀ja in pé pêja tudi pə̀ in pé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do S; vitamin ~; prim. P-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pás -ú tudi pás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) zapeti si ~; nositi kaj za ~om; imeti vitek ~; sleči se do ~u; rešilni, varnostni ~; ~ za nogavice; šport. črni mojstrski ~; gibanje v obmejnem ~u |področju|; cesta s štirimi ~ovi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
patènt -ênta m (ȅ é) |pravica do izkoriščanja novega izuma|: zaščititi izum s ~om; izdati ~ |listino|; prakt.sp. plesti ~ |rob (oblačila) v patentnem vzorcu|; zgod. nevoljniški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pázen -zna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč. ~ poslušalec pazljiv; neobč. pazen do koga/česa biti ~ ~ drugih pozoren, uslužen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, usluženpazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pedofílija -e ž, pojm. (ȋ) |spolno nagnjenje do otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pešáčiti -im nedov. pešáčenje (á ȃ) ~ do avtobusne postaje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pét1 -- s (ẹ̑) Tri plus ~ je osem ‹3 + 5 = 8›; Deset deljeno s ~ je dve ‹10 : 5 = 2›; dobiti oceno ~; stanovati na Prešernovi ~ ‹5›; avtobusna proga ~; številka ~; poud. Ne zna šteti do ~ |Je neveden, neumen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pêta -e tudi pêta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ̑) zasukati se na ~i; čevlji z nizko, visoko ~o; splesti nogavico do ~e; ~ pluga, kose; nizk. iztegniti ~e |umreti|; poud.: odmakniti, odnesti ~e |oditi, pobegniti|; biti trn v ~i komu |biti deležen odklonilnega odnosa|; poštenjak od pet do glave |zelo pošten|; biti komu za ~ami |zasledovati ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pétdeset1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno z deset je pet ‹50 : 10 = 5›; šteti do ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
píka -e ž (í) rdeča ~ na koži; ruta s ~ami; napisati ~o na koncu povedi ‹.›; poud.: napraviti ~o na i |z majhnim, a pomembnim dejanjem končati zadevo|; imeti koga na ~i |imeti ga za predmet obtožb, šal|; šport. žarg. zmagati za tri ~e točke; v prislovni rabi do ~e je uganil |čisto vse|; v medmetni rabi Tako bo, kot pravim, pa ~; jezikosl. tri ~e |ločilo za izpust besedila, nedokončanost stavka ‹...›|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pirováti -újem nedov. -ujóč, -áje; -àl -ála, -àt; pirovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ do jutra |biti na gostiji|; poud. |veseliti se, proslavljati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
póčiti -im dov. -en -ena; póčenje (ọ́ ọ̑) V temi je nekaj počilo; poud.: ~ s puško |ustreliti|; počiti koga/kaj ~ balon; poud. ~ tatu s kolom po glavi |udariti|; poud. počiti od česa ~ ~ smeha |močno, glasno se zasmejati|; brezos., poud. Kmalu bo počilo |prišlo do spopada|póčiti se -im se (ọ́ ọ̑) knj. pog.: ~ ~ v naslanjač sesti; Spet sta se počila se sprla, se stepla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podbrádek -dka m (ȃ) od čela do ~a; kozji ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podcenjeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ odnos do sodelavcevpodcenjeválnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podláket1 -kta m (ȃ) rokavi do sredine ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podrápati -am in podrápati -ljem dov. -an -ana; podrápanje (á; ȃ) star. opraskati; podrapati koga/kaj ~ soplezalca do krvi odrgniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ položaj; podrejen komu/čemu biti ~ vladarjupodrejêni -ega m, člov. (é) neprijazno ravnati s ~imipodrejêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) odnos do ~epodrejênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ opispodróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) ~ opisa; poud. raziskati do ~i |zelo natančno|; števn. izvedeti ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. podžgêjo tudi podžgó, nam. podžgàt; podžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) ~ v peči; poud. podžgati koga/kaj To ga je podžgalo |spodbudilo|; ~ odpor do česa |povzročiti, vzbuditi|; poud. podžgati koga k/h čemu ~ otroka k delu |spodbuditi, navdušiti za delo|; poud. podžgati koga proti komu |nahujskati, naščuvati|: ~ ljudstvo proti vladi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pogánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogánjanje (ȃ) koga/kaj ~ čoln z vesli; poud. ~ koga od hiše |poditi, odganjati|; Vrtnice lepo ~ajo; Vso pot je poganjalpogánjati se -am se (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa; poud. poganjati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravico |zelo si prizadevati zanjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poigráti -ám dov. poigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) na kaj malo ~ ~ citrepoigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ na dvorišču; poigrati se z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud. Poigrala se je s fantom |imela neresen odnos do njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poigrávati -am nedov. -ajóč; poigrávanje (ȃ) na kaj ~ ~ klavir; poud. V očeh ji ~a jeza |se kaže|poigrávati se -am se (ȃ) z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud.: Valovi se ~ajo z ladjo |jo premetavajo|; ~ se z moškimi |imeti neresen odnos do njih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pokójnik -a m, člov. (ọ̑) izkazati spoštovanje do ~apokójnica -e ž, člov. (ọ̑)pokójničin -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pokônci2 povdk. (ó) knj. pog. biti ~ do polnoči bedeti; poud. Pri iskanju zločinca je bila ~ vsa policija |je močno delovala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pokrovíteljski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ odnos; poud. govoriti s ~im tonom; pokroviteljski do koga biti ~ ~ otrokpokroviteljsko -ega s, pojm. (ȋ) čutiti nekaj ~ega do tovarišev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pokrovíteljsko primer. prisl. (ȋ) ~ se vesti do koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pokváriti -im dov. pokvárjen -a; pokvárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ aparat; Slaba družba ga je pokvarila; pokvariti komu kaj ~ pripravniku veselje do delapokváriti se -im se (á ȃ) Jed se je pokvarila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôl1 -- ž (ȏ) Kosilo bo ob ~ ene, ob ~ enih; (Ura) je ~ osmih, redk. ~ osme; pet minut do ~ desetih ‹925; 2125›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôldan -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) delati od jutra do ~eva; okoli ~eva, proti ~evu oditi; zazvoniti ~; neobč. sonce v ~u v zenitu; star. proti ~u obrnjen gozd proti jugu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
polèt -éta m (ȅ ẹ́) ~ od Ljubljane do Londona; vesoljski ~i; publ. gospodarski ~ države |hiter razvoj|; šport. smučarski ~i; pojm. ~ žoge; poud. biti poln ~a |duševne moči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
polítikum -a m (í) neobč. Učenje tujega jezika je ~ |odvisno do politike|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a lunapôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlnoč -i [u̯n] ž, pojm. (ȏ) bedeti do ~i; ob ~i zaspati; ob enih po ~i; malo pred ~jo zaspati; proti ~i se vrniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
polovíčar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |človek, ki stvari ne izpelje do konca; površen človek|; star. polgruntar, polzemljakpolovíčarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.polovíčarjev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ponekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́; ọ̑) ~ na rebri so se svetile snežne zaplate; Sneg se ~ udira do kolen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ȋ) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijateljiponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poslôven -vna -o; bolj ~ (ó; ȏ) ~o ravnanje; Njuno sodelovanje je samo ~o; publ. posloven do koga biti zelo ~ ~ sodelavcev uraden, zadržanposlôvni -a -o (ó; ȏ) ~ uspehposlôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pospremíti in posprémiti -im tudi posprémiti -im dov.; drugo gl. spremiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ goste do vrat; poud. ~ dekle z občudujočim pogledom |občudujoče pogledati za njim|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugegapostréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poštèn -êna -o; -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ človek; poud.: ~ kos mesa |precej velik, precejšen|; ~ prehlad |hud|; ~ sunek |močen|; ne najti nobene ~e trgovine |primerne|; nevtr. ostati ~; pošten do koga biti ~ ~ vsehpoštêni -ega m, člov. (é) pohvaliti ~egapoštêno -ega s, pojm. (é) poud. ves dan ne jesti nič ~ega |izdatnega|poštênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poštêno2 povdk. (é) ~ je, da prizna napako; Tako je prav in ~; pošteno do koga/česa To ni ~ ~ drugih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poštévanka -e ž (ẹ́) ~ števila 4; ~ do deset
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potápljanje (á; ȃ) kaj ~ vrečko s čajem v vrelo vodopotápljati se -am se (á; ȃ) ~ ~ do dna; poud. potapljati se v kaj ~ ~ ~ molk, v žalost |molčati, biti žalosten|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilopotegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potlakováti -újem dov. potlakovánje; drugo gl. tlakovati (á ȗ) redk. kaj ~ pot do hiše tlakovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
povečérje -a s (ẹ̑) voj. |čas od večerje do spanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
povédano povdk. (ẹ̑) Ni ~, zakaj je prišlo do sprememb
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvignitipovzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
povzpéti se -pnèm se dov. povzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) ~ ~ na goro, v breg; publ.: Število žrtev se je povzpelo na dvesto je narastlo, se je povečalo; Tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel drugo mesto; poud. povzpeti se do česa ~ ~ ~ oblasti |priti do oblasti, doseči oblast|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pozóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poslušalec; pozoren do koga ~ ~ starejših; pozoren na kaj biti ~ ~ datum in kakovost izdelkapozórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ gledalcev; biti središče, v središču ~i; števn. pritegniti koga z majhnimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pozvončkljáti -ám dov. pozvončkljánje; drugo gl. zvončkljati (á ȃ) manjš. od časa do časa ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovinepravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~egapravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prebíčati -am dov. -an -ana; prebíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ žival do krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prebíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebíjanje (í) kaj ~ zidprebíjati se -am se (í) ~ ~ do ponesrečencev; ~ ~ skozi goščavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prebíti1 -bíjem dov., nam. prebít/prebìt; prebítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ led; ~ sovražnikov obroč; neobč. prebiti koga ~ nasprotnika natepsti, pretepstiprebíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ do ponesrečenca; ~ ~ skozi goščavo; poud. prebiti se do česa ~ ~ ~ znanstvenega naslova |doseči ga z velikim prizadevanjem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prečrkováti -újem dvovid. prečrkovánje; drugo gl. črkovati (á ȗ) jezikosl. ~ iz cirilice v latinico; dov. prečrkovati kaj s težavo ~ pismo |prebrati od črke do črke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
predáleč količ. prostor. prisl. (á) plavati ~ od brega; imeti ~ do doma; poud. gnati zadevo ~ |pretiravati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pregrísti -grízem dov., nam. pregrìst/pregríst; pregrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ vrvpregrísti se -grízem se (í) skozi kaj Ličinka se ~e skozi ovoj; poud. ~ ~ ~ podatke |preučiti jih|; poud. pregristi se do česa ~ ~ ~ lastnega mnenja |s težavo priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pregugávati se -am se nedov. -ajóč se; pregugávanje (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prék prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ |na drugo stran, čez ovire|; žarg. pomagati komu ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. Snega je do kolen in ~ čez
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
préko prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ s čolnom; tam ~; žarg. spraviti koga ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. ostati na zabavi do polnoči in še ~ dalj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prekopáti -kópljem tudi prekopáti -ám dov. prekopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ gredoprekopáti se -kópljem se tudi prekopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ pravilne razlage |s težavo priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
premočíti -móčim dov. premóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj Dež je sprehajalca premočil do kože
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
premotovíliti se -im se dov. premotovíljenje (í ȋ) poud. ~ ~ skozi gnečo do vrat |nerodno priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
premŕzel1 -zla -o [-u̯] (ȓ) ~ prostor; poud. premrzel do koga biti ~ ~ prijatelja |preveč neprijazen, sovražen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
premŕzlo1 tudi premrzló nač. prisl. (ȓ; ọ̑) poud. ~ se vesti do koga |preveč neprijazno, sovražno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preprášati tudi preprašáti -am dov. preprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) star. koga |temeljito izprašati|preprášati se tudi preprašáti se -am se (á/á á) star. do česa ~ ~ ~ parka z vpraševanjem priti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preprijázen -zna -o (á; á ȃ á) ~ ogovor; poud. dober, ~ mož |zelo prijazen|; preprijazen do koga ~ ~ sosedov; preprijazen z/s kom ~ z učenci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preprosíti -prósim dov.; drugo gl. prositi (í/ȋ ọ́) koga ~ očeta, da spremeni odločitevpreprosíti se -prósim se (í/ȋ ọ́) poud. do česa ~ ~ ~ zanimive knjige |dobiti jo z vztrajnimi prošnjami|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preríniti -em dov. prerínjen -a; prerínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ čoln skozi brzicopreríniti se -em se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ diplome |s težavo doseči diplomo|; ~ ~ skozi prehod, v prvo vrsto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preríti -ríjem dov., nam. prerít/prerìt; prerítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je preril vrtpreríti se -ríjem se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ dobre službe |doseči, dobiti jo|; ~ ~ skozi gnečo; poud. ~ ~ čez zimo |s težavo preživeti zimo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prestróg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; prestrog do koga/česa biti ~ ~ otrok; prestrog z/s kom ~ z učenci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
presuròv -ôva -o (ȍ ȏ ȏ) ~ človek; presurov do koga biti ~ ~ otrok; presurov z/s kom biti ~ s podrejenimi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prešíbati1 -am dov. -an -ana; prešíbanje (ȋ) koga/kaj ~ kaznjenca do krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pretákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretákanje (ȃ) kaj ~ vino v nove sode; poud. ~ solze |jokati, žalovati|pretákati se -am se (ȃ) Voda se ~a iz cevi v posodo; poud. Nemir se ~a od človeka do človeka |se širi, prehaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pretêči -têčem dov. pretečèn -êna; drugo gl. teči (é) koga/kaj ~ pot do doma; ~ vse tekmovalce; Rok za prijave je pretekel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pretôlči -tôlčem [u̯č] dov. pretôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ led na plitvini; poud. srečno ~ zimo |prebiti, preživeti|; poud. pretolči koga |natepsti, pretepsti|pretôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. ~ ~ skozi zamete do naselja |prebiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pretrésen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ gledalec; poud. ~ do solz |zelo, močno|pretrésenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prevíden2 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ voznik; publ. ~a politika ne zelo odločna; biti ~ pri delu; previden do koga/česa biti ~ ~ kake trditve; previden z/s kom/čim biti ~ z razstrelivomprevídnost -i ž, pojm. (í) iz ~i še enkrat pogledati na cesto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prevzéti -vzámem dov. prevzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ blago; ~ strokovno izrazje; Vino ga je prevzelo; poud. Dekle ga je prevzelo |začutil je ljubezensko naklonjenost do nje|; ~ posle; prevzeti komu/čemu koga/kaj ~ igralcu vzetek; ~ prijatelju plesalkoprevzéti se -vzámem se (ẹ́ á) ~ ~ zaradi hvale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prezaupljív -a -o (í; ȋ í í) ~ človek; prezaupljiv do koga biti ~ ~ sodelavcevprezaupljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prezír -a m, pojm. (ȋ) do koga/kaj čutiti ~ ~ izdajalcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prežárjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prežárjanje (á) kaj Bliski ~ajo noč; neobč. prežarjati koga ~a ga volja do dela navdaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prežulíti in prežúliti -im dov. prežúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ kožo na peti do krvi; poud. ~ vso slovnico |predelati, preštudirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pribarantáti -ám dov. pribarantánje; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog., poud. |s kupčevanjem priti do česa|: kaj ~ posestvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pribežalíšče -a s (í) imeti, najti ~; pojm., neobč. pravica ~a do azila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
priblodíti in priblóditi -im dov. priblódenje; drugo gl. bloditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) pozno ponoči ~ do kmetije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
priboríti -ím dov. pribóril -íla, nam. priborít/priborìt; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) kaj ~ mir z orožjem; priboriti komu/čemu kaj ~ ljudem svobodopriboríti se -ím se (í/ȋ í) poud. do česa ~ ~ ~ spoznanja |s prizadevanjem priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pricijáziti -im dov. -en -ena; pricijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ kovček |težko prinesti|; poud. Vlak je pricijazil na postajo |počasi pripeljal|pricijáziti se -im se (á ȃ) poud. počasi se pricijaziti do cilja |priti, pripeljati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pricvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvetênje; drugo gl. cvêsti (é) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvèsti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvèl -cvelà in pricvèl -êla in pricvetèl -tlà; pricvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvêsti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pridrénjati se -am se dov. pridrénjanje (ẹ́) neknj. pog. pririniti se: ~ ~ do vrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pridŕsati -am dov. -an -ana; pridŕsanje (ȓ) komaj ~ do postelje |drsaje priti|; publ. pridrsati kaj ~ zlato medaljo |z drsanjem dobiti|pridŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se pridrsali mimo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prigáziti -im dov. -il -ila in -íla; prigáženje tudi prigázenje (á ȃ) ~ po snegu do koče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prignêsti se -gnêtem se dov. prignetênje; drugo gl. gnesti (é) poud. |preriniti se, pririniti se|: ~ ~ do sedeža
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prigoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Ogenj je prigorel do gozda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prigrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) ~ skozi sneg do vratprigrêbsti se -grêbem se (é) poud. ~ ~ skozi množico |preriniti se, pririniti se|; poud. prigrebsti se do česa z zvijačo ~ ~ ~ boljšega položaja |priti do|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prihajáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor prihaja|; slabš. nezaupanje do ~ev |do priseljencev, tujcev|prihajáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.prihajáčev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prihódnjič zapored. prisl. (ọ̑) ~ ga bomo lepo sprejeli; narediti kaj do ~; Opozori ga, da bo vedel za ~ za drugič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prihúliti -im dov. prihúljen -a; prihúljenje (ú; ú ȗ) redk. kaj ~ glavo sklonitiprihúliti se -im se (ú; ú ȗ) ~ ~ k tlom; Lisica se je prihulila do kokošnjaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prijáhati -am tudi prijáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; prijáhanje (á; ȃ; á; ȃ) ~ do doma; ~ iz trdnjave; ~ po stezi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikovpo prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prijázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant; poud. živeti v ~ih razmerah |v ugodnih|; biti pretirano ~; prijazen komu/čemu neobč. človeku ~ čas naklonjen; publ. okolju ~e snovi neškodljive; prijazen do koga biti ~ ~ vseh; prijazen z/s kom biti ~ s sorodnikiprijáznost -i ž, pojm. (á) ~ do sosedov; iz ~i kaj storiti; števn. obsipati goste s ~mi |s prijaznimi dejanji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prikipéti -ím dov. prikipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Lava je prikipela do roba in se razlila; poud. Solze so ji prikipele v oči |so se ji pojavile v očeh|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prikopáti -kópljem tudi prikopáti -ám dov. prikopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) ~ do cesteprikopáti se -kópljem se tudi prikopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ iz jame, izpod snega; poud. prikopati se do česa ~ ~ ~ denarja |s trudom priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prikosíti -ím dov. prikósil -íla, nam. prikosít/prikosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) ~ do meje; prikositi kaj ~ še malo trave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prikrevsáti -ám dov. prikrevsánje; drugo gl. krevsati (á ȃ) poud. |počasi, težko priti|: komaj ~ do doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
priljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~ kraj |prijeten, vabljiv|; biti ~; poud. priljuden do koga biti ~ ~ obiskovalcev |prijazen, ljubezniv|; poud. priljuden z/s kom biti ~ z vsemi |prijazen, ljubezniv|priljúdnost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
primótati se -am se tudi primotáti se -ám se dov. primótanje tudi primotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) poud. ~ ~ skozi gnečo do blagajne |s težavo priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
primúčiti se -im se dov. (ú ȗ) poud. z berglami se primučiti do vrat |s težavo, trudom priti|; poud. primučiti se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo, trudom ga pridobiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do stajepripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pripeháti -ám [pə] dov. pripehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj ~ ujetnika do vratpripeháti se -ám se [pə] (á ȃ) ~ ~ do izhoda; poud. pripehati se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pripeljáti -péljem tudi pripeljáti -ám dov. pripeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ potnike, tovor; pripeljati komu kaj ~ kupcu premog; knj. pog. ~ vsiljivcu klofuto dati; pripeljati do česa Žalitve so pripeljale do tožbepripeljáti se -péljem se tudi pripeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z vlakom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 756 zadetkov.