Tiskanje

bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.

bę̑č 2., m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.-C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.-Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.

bəčə̀k,* -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.-Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

blȃžji, -žja (nam. -žij, -žija), m. der Frühling, blažji je prišel, do blažja potrpi, v blažji bodemo orali, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.); — prim. bivaž.

bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.

božȋčnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.

bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).

brẹmenàt (dodatek k slovarju) in naslednje besede do: brẹmę̑nstvọ (nam. brem-).

brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).

bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).

cəfíndər, -dra, m. das Fetzchen, das Splitterchen: do zadnjega cefindra, bis zum letzten Schärflein, C.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.

čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.-C., Mik.; — prim. stsl. daže do.

decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Središče-Pjk. (Črt.).

dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.

dȋh, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.

dláka,* f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig.*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!

dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle (mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.-Mik. (V. Gr. IV. 254.).

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

dò (dodatek k slovarju), II. praef. (nam. praep.).

dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

dobẹ́žati, -ím, vb. pf. fliehend gelangen; d. do doma; fliehend erreichen: d. koga.

dobrọ̑st, f. die Güte, Mur.; — die Tugend, Jan.; žejo do resnice in do dobrosti je v nas dejal, Ravn.

docẹ̑la, adv., pogl. do cela, pod: do.

dočísta, adv., pogl. do čista, pod: do.

dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.-Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; (vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se (nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.

dodírjati, -am, vb. pf. rennend gelangen: d. do —; rennend erreichen: d. koga.

dodíšati, -ím, vb. pf. do nas je dodišalo, der Geruch drang bis zu uns.

doglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) mit dem Auge erreichen; dogledati ne morem te planjave, ich kann die Länge der Fläche nicht absehen, Cig.; — 2) d. se = nagledati se: oko se nikdar do sitosti ne dogleda, Dalm.

dognáti, -žénem, vb. pf. 1) treibend gelangen, erreichen; počasi sem gnal živinče, pa ga nisem mogel do hleva dognati; — visoko jo dognati, es hoch bringen, Cig.; do vrha d., auf die Spitze treiben, M.; — 2) zum Abschluss bringen: pravdo d., den Process durchführen, Cig.; vollenden, ausführen; d. velike reči, C.; — ausmachen: reč je dognana, die Sache ist entschieden, Cig.; ni še dognano, es ist noch nicht ausgemacht, Mur., Cig., Jan., nk.; ergründen, C.

dogorẹ́ti, -ím, vb. pf. bis zu einem gewissen Punkte abbrennen; sveča je dogorela do polovice; zuende brennen: trska je dogorela.

dogospodáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) d. do dveh kmetij, es zu zwei Huben bringen, Polj.; — 2) abwirtschaften: kmalu bo dogospodaril.

dohrípati, -pam, -pljem, vb. pf. keuchend, hustend bis zu einem Ziele gelangen: do mene je dohripal.

doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.-C.; dojde, če se zveličam, ogr.-Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.

dojáhati,* -jȃham, -šem, vb. pf. reitend gelangen, erreichen: d. do koga (česa); d. koga, reitend einholen.

dojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. reitend gelangen, erreichen; d. do grada; d. koga; d. gradu, Vrt.

dokipẹ́ti, -ím, vb. pf. siedend, schäumend gelangen, erreichen; pren. d. do vrha, den Höhepunkt erreichen; d. vrha, Vrt.

dokǫ̑d, adv. = do kod? bis wohin? wieweit? dokod si ga peljal? ne vem, dokod smem pokositi.

dokǫ̑dẹr,* adv. (rel.) = do koder, soweit, idi, dokoder hočeš.

dokópati, -kopȃm, -kǫ́pljem, vb. pf. 1) grabend gelangen, Mur.; zdaj dokoplje do neke kamenene žile, Erj. (Izb. sp.); mit dem Hauen (im Weingarten) gelangen: dokopali smo danes do srede vinograda; — 2) mit dem Graben, dem Hauen fertig werden: dokopali smo; — 3) dazugraben; — 4) d. se do česa, nk.; d. se česa, etwas erlangen, erzielen, Jan.; d. se visoke službe, Vrt.; d. se miru in pokoja, Let.

dolẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. kriechend, mühsam, langsam gehend gelangen; komaj d. do hiše.

doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.

domačȋja, f. das heimische Hauswesen, das Heim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; — die Heimat; Kako me nesel boš nocoj Sto milj do domačije? Preš.

domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).

domísəłn, -səłna, adj. dem leicht etwas einfällt, anschlägig, erfinderisch: od dne do dne so hitriši in domiselniši (namr. na oderuštvo), Trub. (Post.); izbrati gospodinjo, da bo delavna, domiselna, Jurč.; domiseln cerkovnik, (ker skrbi za grobove, da so čedni), Levst. (Zb. sp.).

dopláviti,* -plȃvim, vb. pf. flößend bringen: drva doplaviti do jezov.

doplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit dem Flechten, Stricken bis zu einem Punkte gelangen: d. do polovice mreže, nogavice; — 2) fertig flechten, stricken; — 3) ergänzend hinzuflechten, hinzustricken.

doplẹ́ti, -plẹ́vem, vb. pf. 1) mit dem Jäten bis zu einem bestimmten Punkte kommen; do polu njive dopleti, Mik.; — 2) mit dem Jäten fertig werden.

dopȏłdne, I. adv. = do poldne, vormittags; — II. subst. n. indecl. der Vormittag: tisto dopoldne, celo dopoldne; (beseda se tudi sklanja (gen. -dna, Št.), ali kakor dopoldan).

dopȏłna, adv. = do polna, vollends, ogr.-C.

dopólu, adv. = do polu, zur Hälfte, C.

dorásti, -rástem, vb. pf. im Wachsen erreichen: Dorastli ste do vrh' cerkve (ali: vrha cerkve), Npes.-Jan. (Slovn.); do vrha d., zur völligen Größe auswachsen, Cig.; vrha d., mündig werden, Dol.; mladenič je vrha dorastel, Jan. (Slovn.); dokler ne doraste, während seiner Unmündigkeit, Cig.; d. vojaških let, das stellungspflichtige Alter erreichen, Levst. (Nauk); — dorasəł (dorastəł), erwachsen, mündig, Cig., Jan., C.; o gozdnih drevesih: haubar, Cig.; d. koga, im Wuchse einholen, Cig.; to drevo vsa drevesa doraste in preraste, UčT.

dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.-C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.-C.; (po nem. "langen").

dosədàj, adv. = do sedaj, bisher, C., nk.

dosedobę̑, adv. = do se dobe, bisher, C.; — prim. doba.

dosegamal, adv. = do sega malu, bisher, C.

dosežȃj, m. dalja, do koder kdo doseže; d. električne iskre, die Schlagweite des elektrischen Funkens, Cig. (T.); — pren. der Bereich, Cig. (T.); — die Tragweite, Jan., Zora.

dosijáti, -sȋjem, vb. pf. mit den Lichtstrahlen erreichen: solnce je dosijalo do otroka, pod drevesom sedečega.

doslovẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) njegovo ime je doslovelo do nas, der Ruhm seines Namens gelangte bis zu uns; — 2) aufhören berühmt zu sein.

dosmrdẹ́ti, -ím, vb. pf. do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns, Mik.

dosǫ̑d, adv. = do tod, bis hieher, vzhŠt.-C.

dosopíhati, -am, vb. pf. keuchend erreichen; d. do doma; — d. do 50. leta, C.

dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. (LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad); dospèm, Kr.-Valj. (Rad).

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

dotȇc, adv. = do tod, ogr.-C.

dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.

dotírati,* -tȋram, vb. pf. treibend gelangen; komaj so uklenjene razbojnike dotirali do mesta; — d. do tega, es soweit bringen, C., nk.

dotȋstod, adv. = do tistod, bis dahin.

dotǫ̑d, adv. = do tod, bis hieher.

dovalíti, -ím, vb. pf. 1) wälzend bis zu einem Punkte schaffen; d. sod do kleti; — 2) aufhören zu brüten.

dovésti, -védem, vb. pf. führend schaffen, bringen, nk.; leiten: vodo d. na kaj, Cig. (T.); — pren. d. koga do česa, jemanden zu etwas bringen, nk.; — po drugih slov. jezikih.

dovíti, -víjem, vb. pf. 1) das Winden beenden; — 2) d. se do česa, etwas erlangen, Vrt.

dovŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) bohrend gelangen; d. do nasprotne strani; — 2) das Bohren beenden, fertig bohren.

dozdàj, adv. = do zdaj, bisher.

drẹ́vẹšnji, adj. = drevišnji, C., Mik., BlKr., LjZv.; do drevešnjega, bis heute abends, C.

drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.

držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija-Svet. (Rok.); — prim. ogaven.

gȃz, -ȋ, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.

gladováti, -ȗjem, vb. impf. Hunger leiden, hungern; kdor se na pust do sitega ne naje, bo celo leto gladoval, Pjk. (Črt.).

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče-Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn-Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.

gnída, f. 1) die Niss; — 2) = troha, ein bisschen: daj gnido kruha, GBrda; do gnide, gänzlich, GBrda.

gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

hábiti 1.,* hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.-Mik., Cig., C., BlKr.-M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.-C.

hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.-Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.-M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.-Let.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

hraščína, f. = hrastina, Cig., C., LjZv., Nov.; prišla sta do temne hraščine, Glas.; debela hraščina je rastla okolo in okolo, Jurč.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.

ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).

izčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. ausputzen, Z.; reinigend entfernen: žitu bilke in klase (na rešetih) do čistega izčediti, Ravn. (Abc.).

izdȋhljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.

izmółsti, -mółzem, vb. pf. 1) i. iz koga kaj, jemandem etwas entpressen, Cig.; vse denarje je iz mene izmolzel, Z.; — 2) ausmelken; do dobrega i., Cig.; — erschöpfen, Cig., Jan.; izmolzena njiva, magerer Acker, Cig.; i. koga, i. komu mošnjo, jemandem den Beutel leeren, Cig.; aussaugen (fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); izmolzena okolica, Zora; — izmolzen, entnervt, Cig.

iznebíti se, -ím se, (-bǫ̑m se, -bǫ̑dem se, Mik., Trub., Levst.), vb. pf. loswerden, sich entäußern, befreit werden; i. se koga, česa; i. se dolgov; da smo se le tega sitneža iznebili! — otroka se i., abortieren, Jan.; — etwas von sich geben: do bedakov se ni nikoli nepotrebne besede iznebil, Ravn.; i. se kake neumne, etwas Dummes aussprechen, Nov.

izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.

jádrna, n. pl. izreza, skozi katero prasec vtakne glavo, da more do korita, das Fressloch, Bolc-Erj. (Torb.); (jadrne, f. pl. razdelki pri jaslih, Vrsno-Erj. [Torb.]).

jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič (Let.).

jȗn, júna, adj. jung: koliko je trpel, predno jih je spravil iz telet do junih volov! Jurč.

jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.-Kres; (jutro mine, Jan.).

jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.-Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn-Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.

kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.-M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).

kȃpək (dodatek k slovarju), -pka, m. = 1. kap 2): šel sem po celi vasi od kapka do kapka, Rib.

kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.

klápati 1., -pam, -pljem, vb. impf. 1) schlaff herabhängen: ušesa mu klapajo, BlKr.; glava mu klaplje, Z.; zelena mu kapa do ušes klapa, Vrt.; — 2) die Ohren oder den Kopf hängen lassen, C.; — mit dem Kopfe nickend einhergehen, Mik. (Et.); tudi: klapáti, -ȃm: stisne rep med noge in klapa klavrno domov, Str.; (starikavi kapucini) so klapali v molilnico, DSv.

kò 2., adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.-C.; ko teci, Rez.-C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.

kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).

kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.

kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.

komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.-Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.-M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.

konáti, -ȃm, vb. pf. endigen: = do kraja dotirati, Nov.; pravdo k., schlichten, C.

kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel (gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).

korę́ze, f. pl. jermeni idoči vpreženim volom od ojesa do rogov, Malhinje-Erj. (Torb.); — prim. korež.

kǫ́t 1., m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.-M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel (math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.

kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

krȃjcar, -rja, m. 1) der Kreuzer; brez krajcarja biti, gar kein Geld haben; vse do krajcarja poplačati, den letzten Heller bezahlen; — 2) krajcarji, das Scharbockskraut (ficaria ranunculoides), Josch.

krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.-Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.-Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.

krę́hniti,* krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.

krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča-Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.-Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.-Let. 1887. 103.

krȋ, gen. krvȋ, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.-C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).

kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.-Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.-SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; (Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).

kvȃnta (dodatek k slovarju) do: kvantuza vvrsti pred besedo: kvapa.

lȃjt, m. sodček držeč štiri do devet veder, BlKr.; — prim. lajta.

lȃjtič, m. dem. lajt; sodček držeč dve do pet veder, BlKr.

lȃzar 1., -rja, m. 1) der Bewohner eines Gereutes, Cig., C.; od hribovskega selišča do samotnega lazarja, Zv.; — 2) der Roder, Cig.

lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.

ledovȋt, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).

lę́gija, f. starorimsko vojaško krdelo (do 5000 mož), die Legion, Cig., Jan., Valj. (Rad).

lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.

ljubę̑zən, -zni, f. 1) die Liebe; ljubezen nima oči, die Liebe ist blind, Cig.; ljubezen je bolezen, Npreg.; lj. do koga ali česa, die Liebe zu jemandem oder zu etwas; lj. do Boga, do domovine; — 2) goreča lj., die Feuernelke ("brennende Liebe") (lychnis caledonica); tudi samo: ljubezen, ali: žgoča l., Fr.-C.

lodríca, f. 1) kleines, gewöhnlich etwas abgeplattetes Fass, das Lägel, das Saumfass, Meg., Cig.; lodrica drži 20 do 40 bokalov in se navadno rabi za tovorjenje: dve lodrici = en tovor, BlKr.; — größeres Weinfass: = sod (do 20 kvinčev), Bilje (Goriš.)-Erj. (Torb.), Kras, Štrek.; — 2) = brenta, die Butte, Cig., C., UčT.; — der Wasser- oder Brunneneimer, Cig., C.; — 3) der Schlauch, Jan.; — 4) die Weinflasche, Dalm.-Valj. (Rad); — prim. srlat. luter, eine Art Wassergefäß, Štrek. (Arch.).

mȃjnik 2., m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.

mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).

(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.

mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. (t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.-Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid-Erj. (Torb.).

mȋk, m. der Reiz, Cig., Jan.; — die Anwandlung, der Trieb, die Lust, Mur., Cig., Jan., C.; mik ga je prijel, Ljub.; m. do nenavadnih jedi, das Verlangen nach ungewöhnlichen Speisen, Mur.; sla in mik po posebnih grižljajih in kapljicah, Ravn.-Valj. (Rad).

mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.

mọ̑č, močȋ, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. (LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.-Mik., Levst. (Nauk).

mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).

mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc-Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin-Erj. (Torb.).

mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

nȃg, nága, adj. nackt, unbekleidet; na pol nag, halbnackt; do nagega (nazega) sleči koga, jemanden nackt ausziehen.

nakȃšljati se, -am se, vb. pf. sich satt husten: to zimo sem se nakašljal do dobrega.

nakipẹ́ti, -ím, vb. pf. wallend, siedend o. gährend aufschwellen; n. do vrha.

nalíti, -líjem, vb. pf. in einer gewissen Menge hineingießen; vina n. v kupico do vrha; — voll gießen; kupico komu n.; — n. se pijače (vina, žganja), sich voll trinken, sich ansaufen; — nalit, strotzend von Fette, C.

napǫ́titi,* -im, vb. pf. 1) anweisen, weisen; n. koga kam, do koga; n. na pravi pot, auf den rechten Weg bringen; n. blodnega na pravi pot, ogr.-C.; n. na civilno pravdo, auf den Civilrechtsweg weisen, DZ.; — 2) veranlassen, bewegen; to me je napotilo, da ...; — 3) n. se, sich auf den Weg machen, sich begeben; kam si se napotil?

napŕtiti, -pȓtim, vb. pf. auf den Rücken oder die Schultern laden, aufbürden, Cig., Jan., C.; n. komu butaro, koš (naramnik), breme, Cig.; kar si človek naprti, to nosi do smrti, Jan. (Slovn.); — žep je naprčen (= nabasan), jvzhŠt.

navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.-C.

nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.

nemȋł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); (prim. hs. od nemila do nedraga).

neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.

nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).

nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.

nìt 1., nȋti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.

nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna-Erj. (Torb.); = morska n., Kras-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče (Goriš.); = sračja n., GBrda-Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom-Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.

nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.

oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.

oblȋčje, n. 1) das Antlitz, das Gesicht; od obličja do obličja, von Angesicht zu Angesicht; pred obličjem srditega in pravičnega sodnika, Jsvkr.; — 2) = krinka, die Maske, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

oblȋn, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid-Erj. (Torb.).

obosẹ́ti, -ím, vb. pf. bärfuß werden; (o konju) die Hufeisen verlieren, C.; — junec obosi, ako si parklje do živega obrabi, vzhŠt.

obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.

obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.

obsẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. sitzen bleiben; do polnoči v krčmi o.; kdor visoko leta, nizko obsedi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — aufstoßen, auftreiben, auf eine Sandbank gerathen (o ladji), Cig.

obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.-Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.-Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.-Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.-Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.-Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.-Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).

obzȋdək, -dka, m. die Ringmauer, C.; — das Mauergeländer, Jan.; ob kraju je bil obzidek do prs človeku, Ravn.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

odę̑nka, f. čas po južini (od polu ene do druge ure), Luče (Št.)-Erj. (Torb.).

odlȃstəlk, -stəłka, m. 1) = odlastek; otroci mi ne dade odlastelka, Lašče-Erj. (Torb.); — 2) der Aufschub: daj mi do božiča odlastelka, Šmarje (pri Ljubljani)-Erj. (Torb.).

odtǫ̑d, adv. = od tod, von hier; von da aus; odtod do cerkve; do križa je pritekel: odtod je šel počasi; odtod prihaja, da ..., daher kommt es, dass ...; (pomni: odsod k vam = odtod [von dort] lesem, Krelj).

odvǫ̑žnja, f. die Abfahrt, Mur., Cig., Jan.; — odvožnja do meje, der Transport bis an die Grenze, DZ.

okəzmáti, -ȃm, vb. pf. bezupfen: klobuk so do zadnje dlačice pred ogledali in okezmali ("okuzmali"), predno so ga kupili, Jurč.; — prim. kosmati.

opŕtiv, adv. = oprtav, Cig., Jan., C.; blago o. nositi od hiše do hiše, Zv.; o. nesti težko vrečo, Jurč.; prigugal se je oprtiv s košem, LjZv.

ostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad ostati; bleiben; o. pri službi božji do konca; jed v grlu ostaja, die Speise wird einem im Halse lang, Cig.; moj duh ostaje pri vas, kajk.-Valj. (Rad); — pri besedi o., Wort halten, Cig., Jan.; zadi o., zurückbleiben, nicht gleichen Schritt halten; — einzukehren pflegen; — übrig bleiben; vse gre za gospodarstvo, nič mi ne ostaja; ostaje za (na) nov račun, per Saldo, auf neue Rechnung, Cig. (T.).

ostȃnək, -nka, m. 1) das Überbleibsel, der Rest; ostanki, die Überreste; ostanke pobirati; — der Rechnungsrest, Jan., Cel. (Ar.); — ostanki (svetnikov), die Reliquien, Cig.; — ostanki, die Nachkommen, ogr.-C.; — do ostanka, im Überfluss: vsega ima do ostanka, Zv.; — 2) das Bleiben, Cig., Jan.; tukaj mi ni ostanka, Cig.; — der Aufenthalt, Cig., Jan.; o. imeti, sich aufhalten, Cig.

ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje (nav. ostrnica), Lož, Lašče-Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.

otvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. ne do tečaja odpreti, halb öffnen, Mik.

ozȋmək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; (nam. odzimek, Štrek. [Let.]).

pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus (gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.

pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče-Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).

pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.-C.

pę̑d, -ȋ, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.

pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna-Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)-Erj. (Torb.).

pérta, f. neki ženski demon, s katerim strašijo otroke; perta ima sekiro in hodi na dan po sv. treh kraljih, Bolc-Erj. (Torb.); perte, na Bolškem pos. v Trenti = vesne, ki hodijo o sv. treh kraljih blago in hudo delit, Slovan (1884. 303.); ("to je nemška Berchta: znana je po Gorenjskem, dolu do Tržiča, koder jo imenujejo pehtro ali pehtro-babo", Erj. [Torb.]).

péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.

píčica, f. dem. pika; das Pünktchen, das Tüpfelchen; pičice delati, tüpfeln, Cig.; do pičice, bis zum letzten Tüpfelchen = vollständig; vse je do pičice res; vse se je do pičice izpolnilo.

plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.-C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.

plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

pobírati, -bȋram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.-Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.-Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; (pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.

pobǫ̑gati, -am, vb. pf. ausgleichen, beilegen, Jan.; p. se, sich ausgleichen, sich verständigen, Jan., Bes., SlN., ZgD.; po prepiru se p., BlKr.; do dobrega p. se, Jurč.

počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; (imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).

podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.

podkolẹ́nọ, n. = podkolenica, C.; nosili so hlače do podkolen, Zora.

podnǫ́htən, -tna, adj. unter dem Fingernagel befindlich: vse do podnohtnega, alles bis zur geringsten Sache, nk.

podŕgati, -dȓgam, vb. pf. 1) scheuern, Jan.; abreiben: p. roke do lahta, Zora; — 2) ein wenig reiben.

pogorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) in Feuer aufgehen, abbrennen, verbrennen; hiša je do tal pogorela; pogorel sem, ich bin durch eine Feuersbrunst verunglückt; drva so vsa pogorela; — 2) pogorelo je po meni, es ist mir warm geworden (z. B. infolge des Schreckens), jvzhŠt.

pogrezováti, -ȗjem, vb. impf. ad pogrezniti, = pogrezati; kola se do pesta pogrezujejo, Navr. (Let.).

poję̑mljaj, m. der Athemzug, Mur.; poslednji p., der letzte Athemzug, Cig.; do zadnjega pojemljaja Boga poveličevati, Ravn.

pojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) aufessen, verzehren; vse do zadnje mrvice p.; auffressen (o živalih); krava je že pojedla, kar sem ji bil vrgel; — aufzehren, verbrauchen (von Esswaren); ves krompir smo že pojedli; — 2) p. se, sich abkümmern, sich abhärmen: p. se od skrbi, C.

poklèk, -klę́ka, m. das Niederknien, der Kniefall, M., Z.; upognjeno koleno znižati do pokleka, Telov.

pokolẹ̑nje, n. 1) die Abstammung, die Abkunft, Mur.-Cig.; cesarskega pokolenja, C.; — der Stamm, das Geschlecht, Mur., Cig. (T.); — 2) die Generation: od Davida do babilonskega seljenja je štirinajst pokolenj, ogr.-Valj. (Rad).

pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.

pọ̑łnoč, f. die Mitternacht; do polnoči; proti polnoči; o polnoči; pred polnočjo; polnoč je, es ist Mitternacht, Gor.-Levst. (Zb. sp.); tudi: pȏłnoč; (nav. polnoči je).

pȏłt, -ȋ, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut (fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.-Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).

pomladováti, -ȗjem, vb. impf. den Frühling zubringen, Z., SlN.; den Frühling genießen, feiern: kos, drozeg, — jaglec in pljučnik, vse je pomladovalo, Let.; Kaj ne? bi pomladovali? Hruš'co do hruš'ce zmajali? Vod. (Pes.).

pomółsti, -mółzem, vb. pf. abmelken; vse krave p.; do dobrega p., gut ausmelken.

poplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, abspülen; latvice in golide do čistega p., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad).

popȏłdne, I. adv. = po poldne, nach Mittag, nachmittags; — II. subst. n. indecl. der Nachmittag; celo popoldne, einen ganzen Nachmittag; do popoldne, bis zum Nachmittag; (tudi se sklanja kakor popoldan, Jan.).

porobíti 2., -ím, vb. pf. 1) ausplündern, Habd.-Mik., Mur., Cig.; do golega p., kajk.-Valj. (Rad); — 2) rauben, C.

porúbiti, -im, vb. pf. 1) nacheinander pfänden, C.; — 2) ausplündern: do dlake p., Dict.; — prim. 2. robiti, rubiti.

potèp, -tę́pa, m. 1) = potepanje; das Herumschlendern, das Vagabundieren: iti na p., Kr.-M., C., Z.; — 2) = potepin, Jan.; svaritev ni segla mladim potepom do srca, SlN.; ciganje so povlaščeni potepi, Erj. (Izb. sp.).

pótok, -tǫ́ka, m. 1) der Bach; krvi, solza potoci, Ströme von Blut, von Thränen; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — redkeje: potòk, -tǫ́ka.

použíti, -žȋjem, vb. pf. genießen, verzehren; p. kruh, malico, sv. hostijo; do dobrega p., ausgenießen, Cig.; — aufzehren, verbrauchen, consumieren, Cig., Jan.

povẹ̀s, -vẹ́sa, m. das Herabhängenlassen: roke do povesa potisniti komu, Telov.

povę̑zən, -zna, adj. zum Bebinden dienend, Pack-: povezna preja, das Packgarn, Cig.; — p. voz, ein Wagen, auf den die umfangreiche Last durch Stricke und dergleichen festgebunden wird, Dol.; s poveznim vozom in žrdjo hoditi od kozolca do kozolca, Jurč.

povijálọ, n. 1) die Binde, C., ogr.-Valj. (Rad); — die Windel, C.; — 2) die Geburt, C.; od znošenja do povijala, Št.-Z.

povǫ̑j, m. die Binde, Mur., Cig.; na rokah in nogah s povoji zvezan, Jap. (Sv. p.); prsni p., die Brustbinde, Cig.; kraljevi p., das königliche Diadem, Vod. (Izb. sp.); — das Windelband (die Fatsche); v povojih, in den Windeln; v p. dati, als Kindbettgeschenk geben, M.; od povoja do groba, Z.; — p. device Marije, die Gundelrebe (glechoma), C.; — povoji device Marije, der Bärlapp (lycopodium), SlGor.-Erj. (Torb.).

povzdȋga, f. die Erhebung, Jan., C.; p. do viška, die Hochhebehalte, Telov.; p. na višjo stopnjo, die Promotion, Cig.; — die Erhebung des Geistes, die Erbauung, Cig.; — der Aufschwung (fig.), Cig., nk.

pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.

predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — (fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.

pregárati, -am, vb. pf. durchreiben, durchwetzen, Cig.; do krvavega p., wund reiben, Cig.

pregìb, -gíba, m. 1) das Biegen, die Biegung, Cig.; — 2) die Regung, M.; — 3) der Bug, die Beuge, Cig., Jan., Cig. (T.); kot pregiba, der Biegungswinkel, Cig. (T.); — 4) das Gelenk, Mur.; v pregibih, in den Gelenken, Z.; bes. der Kniebug, C.; črevlji do pregiba, Jurč.; petni p., die Fußbeuge, h. t.-Cig. (T.); — 5) die Einbiegung, Cig. (T.); die Falte, Mik.; — die Lage (bei der zusammengelegten Leinwand), C.; — 6) = pregiba, Cig.

pregȋb, f. = pregib m. 4), der Kniebug: segati do pregibi, Navr. (Let.).

prehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) (einen Raum) durchgehen, durchwandern: veliko sveta p.; pot p., einen Weg zurücklegen; veliko potov p., viele Gänge machen, C.; Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prehodila, Npes.-Vraz; — durchtreten: podplate p., Cig., C.; pod p., Cig.; — 2) mit Gehen zubringen: ves čas, vse leto p. (auf Wanderungen zubringen), Cig.; — 3) p. koga, einem im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; — 4) krava prehodi, kadar se celo leto po teletu ne poja, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) p. se, sich müde gehen, sich durch Gehen verderben, sich übergehen, Cig., Jan., Str.; — 6) die Füße zum Gehen bringen, zu gehen anfangen, Mur.; — 7) p. se, = izprehoditi se, einen Spaziergang machen, Met.

prehrániti, -im, vb. pf. durch eine gewisse Zeit hindurch erhalten: sadje p. črez zimo, da ne segnije, Cig.; — eine gewisse Zeit hindurch verköstigen, ernähren, Cig., C.; p. koga do smrti, Svet. (Rok.).

preklìc, -klíca, m. 1) der Widerruf, die Ungültigkeitserklärung, Cig., Jan., M., nk.; velja do preklica, nk.; — 2) die Verlautbarung, jvzhŠt.; — 3) der Bannfluch, Cig.; v p. dejati, in den Bann thun, Z.

preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih-Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.

prenočíti, -ím, vb. pf. 1) die Nacht zubringen, übernachten; pod milim nebom p., bivouakieren, Cig.; — 2) über Nacht beherbergen; Prenočite me do dne, Npes.-K.

preostȃjanje, n. das Übrigbleiben: do preostajanja, im Überfluss, Vest.; = na p., nk.

preskrbnína, f. 1) die Versorgungsgebür, die Verpflegskosten, DZ., Nov., Levst. (Pril.); — der Versorgungsgenuss: prositi si preskrbnine, Levst. (Nauk); vdove uradnikov imajo pravico do preskrbnine, Nov.; — 2) die Besorgungsgebür, die Provision, Jan. (H.).

pretółči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Klopfen durchdringen, durchpochen, durchhämmern; — p. se, sich durchschlagen, Cig., Jan.; — 2) durchprügeln, Cig.; vse do krvavega p., alle blutig schlagen, Cig.

priberáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) bettelnd herankommen: p. do mesta; — 2) durch Betteln erwerben, erbetteln.

pribíbati, -am, vb. pf. langsam kommen, Z.; do Trsta p., Bes.; — langsam hervorkommen: oves je iz zemlje pribibal, Z.

pribívati, -am, vb. impf. ad pribiti (-bodem); zunehmen, Cig. (T.); potok pribiva in do grla dosega, Dalm.

pribǫ̑bnati, -am, vb. pf. 1) trommelnd gelangen: p. do hiše; — 2) ertrommeln.

pribolẹ́hati, -am, vb. pf. kränkelnd ein bestimmtes Alter erreichen: p. do —, Cig., M.

pribránati, -am, vb. pf. mit dem Eggen bis zu einer Stelle gelangen: p. do —, Cig.

pribrésti, -brédem, vb. pf. watend kommen o. gelangen: p. do srede.

pribríti, -brȋjem, vb. pf. 1) mit dem Barbieren bis zu einer Stelle gelangen: p. do —, Cig.; — 2) durch das Barbieren erwerben; — 3) (das Tuch) zu halben Haaren schneiden, bärteln, Cig.

pridíšati, -ím, vb. pf. den Geruch bis zu einem Orte verbreiten, herduften, Cig.; nekaj je pridišalo do nas, jvzhŠt.

prignáti, -žénem, vb. pf. treibend herankommen, herbeitreiben; veliko živine so na senjem prignali; jetnike so prignali v mesto; p. se, hereinbrechen: nesreča se prižene črez nas, Ravn.-Valj. (Rad); — p. kaj do zadnjega, etwas auf das Äußerste bringen, Cig.; — dazubringen: mesto p., da se poda, die Stadt zur Übergabe zwingen, Cig.

prigóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) mit dem Treiben gelangen: gonjači so prigonili do preseke; — 2) = z gonjo pridobiti si, sich erhetzen, Cig.

prigorẹ́ti, -ím, vb. pf. bis zu einer Stelle brennen: do sem je prigorel ogelj, Cig.

prigrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) harkend, rechend bis zu einer Stelle etwas bringen oder dahin gelangen: prigrabile so ženske seno k vozu; prigrabile so do potoka; — 2) raffend erwerben, erscharren, Cig.

prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).

prijȃhati, -ham, -šem, vb. pf. angeritten kommen, reitend gelangen; pet vojakov je prijahalo; prijahali smo do reke.

prikadíti, -ím, vb. pf. 1) rauchend herbeikommen, Mur., Z.; — 2) p. se: prikadilo se je do nas, der Rauch drang bis zu uns, Cig.; — 3) prikajen, malo prismuknjen, prismojen: prikajen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Notr.

prikipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend oder siedend gelangen; — (fig.) do vrha p., den höchsten Grad erreichen; kadar žalost do vrha prikipi, tedaj se že veselje glasi, Npreg.-Jan. (Slovn.).

priklépati 2., -klę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. 1) klopfend befestigen, anklopfen, Cig.; — 2) mit dem Dengeln bis zu einer Stelle (der Sense) gelangen: p. do srede, Cig.

priklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) zukommen lassen, V.-Cig.; če mi Bog prikloni to srečo, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — 2) beugen, neigen, Mur., Cig., Jan.; glavo p., Z.; — priklonil se je dan, der Tag hat sich geneigt, Levst. (Zb. sp.); — p. se, eine Verbeugung machen, sich verneigen, sein Compliment machen; do tal, nizko se p. komu, sich vor jemandem tief verbeugen.

prikópati 1., -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. 1) dazugraben, M.; kos sosedove njive p., Cig.; — 2) grabend gelangen; prikopali so težaki do sredi njive, Cig.; v rudniku p. do vode, Cig.; — 3) durch Graben (Hauen) erwerben, ergraben, Cig.

prikosíti, -ím, vb. pf. 1) mähend bis zu einer Stelle gelangen; p. do meje; — 2) dazumähen (z. B. fremdes Eigenthum); — 3) mit der Sense abstutzen, Cig.

prilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. herangekrochen kommen; kača je prilezla izpod skale; — langsam herbeikommen; komaj je starček prilezel do doma.

prioráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) hinzupflügen, anpflügen, Cig.; — 2) ackernd gelangen: p. do sredi njive; — 3) durch Ackern erwerben, erackern.

pripásti, -pásem, vb. pf. 1) weidend gelangen: p. do hoste; — 2) durch Weiden erwerben.

pripíliti, -pȋlim, vb. pf. beim Feilen bis zu einer Stelle gelangen: p. do —, Cig.

priplẹ́ti, -plẹ́vem, vb. pf. 1) jätend gelangen: p. do sredi njive; — 2) durch Jäten erwerben.

priplẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. kletternd gelangen; p. do vrha; (fig.) visoko p., eine hohe Stelle erklimmen.

pripomóči, -mǫ́rem, vb. pf. Beihilfe leisten, aushelfen, nachhelfen; p. komu k čemu, do česa, dazu helfen, verhelfen; k temu je veliko pripomoglo, es trug dazu viel bei.

pripòr, -póra, m. die Einschließung: kazen do osem dni pripora, Strafe der Einschließung bis zu acht Tagen, DZ.; začasni p., vorläufige Verwahrung, DZ.

prirásti, -rástem, vb. pf. 1) anwachsen (an etwas), Cig., Jan.; k srcu mu je prirastlo, es ist ihm an das Herz gewachsen, Cig.; = p. se: duša se mu je prirastla, er hat ein zähes Leben, Cig.; — 2) anwachsen: letos je malo pšenice, vina prirastlo, die Getreide-, Weinfechsung ist heuer gering; — 3) p. do —, im Wachsen bis zu einer Stelle gelangen.

priríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) zur Stelle schieben, zuschieben, herzudrängen; — 2) sich drängend gelangen: p. do oltarja; tudi: p. se do oltarja; — 3) p. h kraju, k bregu, landen, Cig., DZ.

priríti, -rȋjem, vb. pf. wühlend gelangen; krt pririje iz zemlje; — sich drängend gelangen: nocoj sva komaj pririla do nje, tolika gnječa je bila, Erj. (Izb. sp.).

prisẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) dazusäen; hudič je gloti prisejal, C.; ljuljko med pšenico p., C.; — nachsäen: p., če prva setev preredko požene, Zora; — 2) p. do —, beim Säen bis zu einer Stelle gelangen, Cig.

prisijáti, -sȋjem, vb. pf. strahlend, scheinend hervorkommen; solnce je prisijalo na vzhodu, izza oblakov; — scheinend gelangen; solnce je prisijalo do naše hiše, v našo sobo, die Sonnenstrahlen erreichten unser Haus, drangen in unser Zimmer.

prisíliti, -sȋlim, vb. pf. 1) durch Zwang dazubringen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; ne stori, če ni prisiljen (wenn er nicht muss); p. koga na plesišče, Jurč.; — p. iz koga kaj, jemandem etwas abdrängen, Cig.; — prisiljen, gezwungen, nothgedrungen, erzwungen; prisiljena obramba, die Nothwehr, Cig.; p. smeh, Cig.; — affectiert, Jan. (H.); — Zwangs-, Cig.; — 2) mit Gewalt dringen, herandringen: p. kam, sovražnik je do nas prisilil, Cig., C.; — 3) p. se, sich herbeidrängen, Jan.; sich aufdrängen: ta človek se je k nam prisilil, Cig.

prislovẹ́ti, -ím, vb. pf. durch den Ruf rühmlich bekannt werden, Mur., Cig.; p. do koga, C.

prislúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. = prisloveti: od onod je do nas prislulo, von dort hat sich der Ruf bis zu uns verbreitet, C.

prismrdẹ́ti, -ím, vb. pf. stinkend kommen, Cig.; prismrdelo je nekaj do nas, ein Gestank ist zu uns gedrungen.

prisúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend an etwas anfügen, andrehen, Cig.; odtrgano nit p. (anzwirnen), Cig.; s klinom p., knebeln, Cig.; — 2) p. do —, drehend bis zu einer Stelle bringen; p. se, sich drehend gelangen; — 3) ein wenig zudrehen, fester drehen.

prisvẹ́titi, -im, vb. pf. leuchtend herbeikommen: z lučjo p. v temno sobo; scheinend hervorkommen, mesec je prisvetil; mit den Strahlen erreichen: p. do česa; — p. komu eno, jemandem einen Schlag versetzen, C.

príti, prídem, vb. pf. ankommen, kommen; prezgodaj p.; na pomoč p.; p. po kaj (koga), etwas (jemanden) holen kommen; pred koga p., vor jemandem erscheinen; — v leta p., alt werden; za dežjem pride solnce; kakor pride, wie es sich trifft; p. na koga, auf jemanden entfallen; v del p. komu, zutheil werden, Cig.; na svet p., zur Welt kommen; mej ljudi p. (n. pr. o bankovcih), in Umlauf kommen, DZ.; na dan, na svetlo p., offenbar werden, zum Vorschein kommen; tudi: erscheinen (o knjigah); p. ljudem v zobe (na zobe, Erj. [Torb.]), in der Leute Mäuler kommen, sich zum Gerede machen; v navado p., üblich, Mode werden; — gerathen, p. komu v pest, v roke, in jemandes Gewalt gerathen; v zamero p., sich missfällig machen, in Ungnade fallen: p. na nič, na zadnjo zarezo, herabkommen; p. na kant, na boben, fallieren; — k sebi p., das Bewusstsein wieder erlangen, sich fassen; k pameti p., zum Gebrauche der Vernunft gelangen; p. čemu do dna, etwas ergründen, Cig. (T.); = do konca, do kraja p., Cig., Jan.; p. komu do živega, jemandem beikommen; na (v) misel p., beifallen, einfallen; kaj mu v glavo pride! was fällt ihm ein! Cig.; na hvalo, na dobro, v prid, prav p., zustatten kommen, frommen; prišlo mi je hudo, slabo, es ist mir übel geworden; p. ob kaj, "um" etwas kommen, es verlieren (germ.).

pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.

priváljati, -am, vb. pf. wälzend herbeischaffen, heranwälzen; sod p. do voza; — p. se, sich wälzend herankommen.

privóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) = pripeljati, Cig.; vsak večer privozil je ribič svoj čoln k bregu, Npr.-Erj. (Torb.); — gefahren kommen; v tem privozimo do cerkve, Erj. (Izb. sp.); hitro si privozil, Polj.; privozil je že do klanca, Levst. (Zb. sp.); — 2) durch Fahren erwerben, erfahren, Cig.

privŕtati, -vȓtam, vb. pf. mit dem Bohren gelangen: p. do srede hloda.

prizídati, -am, vb. pf. 1) anmauern; steber k steni p.; — dazubauen, anbauen; hlev k hiši, kapelico k cerkvi p.; — 2) mit dem Mauern, Bauen gelangen: p. do vrha, Cig.

prizȋv, m. die Berufung, C., nk.; p. do ministerstva, DZkr.

prižȃgati 2., -am, vb. pf. 1) beim Sägen gelangen: do srede p.; — 2) durch Besägen abkürzen, mit der Säge ablängen, Cig.

prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).

pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.

rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

razdẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m), -dẹ́nem, vb. pf. = razdejati; 1) auseinanderlegen, Cig.; — zergliedern, Cig.; — 2) zerstören, Z.; razuma ne razdeje, Krelj; — zugrunde richten: on je do dobrega razdet, sin ga je razdel, Dol.-Levst. (Zb. sp.).

razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; (prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).

razklẹ́pati 1., -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad razkleniti; aufschließen, öffnen, lösen; — usta se mu do ušes razklepajo, LjZv.

razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.

razpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) herumerzählen: od veže do veže r., Jurč.; — 2) zuende erzählen, in der Rede ausführen: to moram r., kar sem začel, Jurč.

rẹ́zkavica, f. die Schroffheit: prehod od enega predmeta do drugega naj se vrši v zaokrogljenih črtah, a ne v rezkavici, Zv.

rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, (prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

rusa 2., f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.

(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).

scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.

sčȋnoma, adv. = docela, do konca, ganz: gosenice so zelje sčinoma pojedle, Tolm.-Erj. (Torb.).

sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.-C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.-Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.-Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.

sę́gati, -am, vb. impf. ad seči (sežem); langen, (nach einer Sache) greifen; ne segaj po vse, kar vidiš! Dalm.; gospoda daleč sega, der Großen Arm reicht weit, Cig.; na-te hoče segati z mnogotero izkušnjavo, Krelj; po tujem, ljudskem s., sich fremdes Gut anmaßen; eingreifen, Eingriffe thun; s. v tuje pravice; v nauk s., sich in die Lehre einmengen, Ravn.; v besedo s. komu, jemandem öfters ins Wort fallen; — reichen; s. do —; zmerom dalje s., sich immer mehr ausbreiten; — za kožo s. komu, jemanden recht nahe angehen, Nov.; — postave ne segajo nazaj (wirken nicht zurück), DZ.

selíšče, n. 1) die Baustätte, die Area eines Gebäudes, Cig., Jan., Kr.; — 2) der Ort einer Ansiedelung, die Ansiedelei, Cig., Jan.; tako je bila kmalu iz enega selišča vsa vas, Jurč.; — der Weiler, Jan.; die Ortschaft, DZ.; po vaseh in seliščih, Levst. (Nauk); — der Wohnplatz, Svet. (Rok.); njih s. je segalo do Sephara, Jap. (Sv. p.); — 3) das Lager eines wilden Thieres, C.; — das Bilchlager: polhi radi na staro selišče nazaj zahajajo, Slc.

sẹ̀m, adv. her, hieher; pojdi sem; s. ter tja, hin und her, tudi: hin und wieder, hie und da, Mur., Cig., nk.; sem ter tam, hieher und dorthin, M.; sem ter tam na pašo hodijo ovce, Dalm.; s. pa tam hoditi, auf u. ab gehen, jvzhŠt.; sem-le, hieher; do sem = do tod, Cig.

shòd 2., shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.-Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.

sìt, síta, adj. satt; kruha sit; do sitega se najesti, sich satt essen; (do sita, Ben.-Kl., LjZv.); — sit biti česa, einer Sache überdrüssig sein; sit sem prepira; sit sem te poslušati; — prepir tako poravnati, da bo volk sit in koza debela = Streitende so vergleichen, daß keiner dabei zu kurz kommt, Cig.

sítost, f. die Sattheit; do sitosti jesti; — die Sättigung, die Saturation (als Zustand) (chem.), Cig. (T.); — barve se ločijo po sitosti, Žnid.

slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.

slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — (fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen (z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).

slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.-Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče-Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.-Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.

slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); (prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).

snága, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; prava snaga ne sega samo do praga, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) die Zierde, der Schmuck, Meg., Guts., ogr.-C., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.); ženska snaga, Dict.; pl. snage, das Geschmeide: snažil vas je z zlatimi snagami (na vašem oblačilu), Dalm.; — das Feierkleid, C.

snọ́či, adv. gestern abends, gestern nachts; ("od snoč'ga do dav'ga" = od snoči do davi, Npes.-Mik.).

sǫ̑d, adv. = tod: od sod (odsod), von hier, Meg., Boh., Trub.; od sod, do sod, Schönl.

sǫ́dən, -dna, adj. 1) Urtheils-: sodna pomnjivost, judiciöses Gedächtnis, Cig. (T.); — 2) Gerichts-, gerichtlich, Cig., Jan., nk.; sedel je na sodni stol, Schönl.; sodna oblast do življenja in smrti, die richterliche Gewalt über Leben und Tod, Ravn.; sodna hiša, Schönl.; sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; sodna odpoved, gerichtliche Kündigung, DZ.; sodni dan, a) der Gerichtstag, Mur., Cig., ces. razglas iz l. 1781; b) = sodnji dan, das jüngste Gericht, Mur., Cig., Jan.

sogọ́rən 1., -rna, adj. im Weingebirge benachbart: glasne besede se slišijo notri do sogornih zidanic, Levst. (Zb. sp.).

solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče-Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.-Erj. (Torb.).

sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.-Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; (nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).

sovrȃštvọ, n. die Feindschaft, der Hass; v sovraštvu sta živela, sie waren einander feind; v sovraštvu sta si, sie sind miteinander verfeindet; s. do koga, česa, der Hass wider, gegen jemand, etwas.

sporéči se, -réčem se, vb. pf. in einen Wortwechsel gerathen, sich zerzanken, übereinander kommen; malo smo se sporekli, Z.; tovariši se do dobrega sporeko med seboj, Cv.

spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.

sprẹ́miti, -im, vb. pf. begleiten; s. koga od hiše do ceste; (izp-, Trub.-Mik.).

sprẹ́ti se 1., sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.-M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — (nam. vzp-).

srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.

srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.

srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.

státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua (typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.-C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.-C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.-Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).

stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad (math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.

strahóta, f. die Furcht: od strahote, ogr.-Valj. (Rad); — der Schrecken, das Schrecknis, der Graus; to je strahota! das ist etwas Schreckliches! s. je pogledati, es ist ein furchtbarer Anblick, Cig.; do strahote velik, furchtbar groß, ZgD.

stréme, -mę́na, n. 1) = stremen 2): davi se umijem, razčešem, podvežem stremeni, Jurč.; (golenice njegovih črevljev) niso več segale do kolena in do stremen, Jurč.; — 2) = stremen 4), die Holzfaser, C.

strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.-Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen (chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.

stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.

svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).

svȋt, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.

škrlȃtast, adj. scharlachroth, purpurn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); do začetka tega stoletja so po Dolenjskem nosili škrlataste suknjiče in oprsnike, Levst. (Rok.).

šọ̑la 2., f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.-Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).

švígniti, švȋgnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.

tȃm, adv. 1) dort; tam pa tam, hie und da; od tam = od onod; do tam = do onod; — 2) = tja: sem pa tam, hin und her, jvzhŠt.; sem ter tam razvlečeno, Dict.

tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle (mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.-M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).

téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].

tę̑k 1., m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.-M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom (direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.

tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.-Valj. (Rad); — der Scheitel (math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.

tǫ̑d, adv. auf diesem Wege, da herum, in dieser Gegend; tod pojdemo; tod je vse polno kač; — od tod (odtod), do tod (dotod).

tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.

trjáki, m. pl. Pfingsten, Habd.-Mik.; narod na Kranjskem rabi to besedo za čas senjma, ki je v Ljubljani v začetku meseca maja: do trjakov, o trjacih; — po Mik. (Et.) nam. turjaki, prim. slovaški: turice, das Pfingstfest; toda prim. trojaki.

tȗkaj, adv. hier, da; od tukaj do tamkaj se potikati, von Ort zu Ort sich herumtreiben, Levst. (Nauk).

ubíjati, -am, vb. impf. ad ubiti; 1) erschlagen, todtschlagen; — 2) zerbrechen: u. steklenice, lonce; — u. si glavo s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; — 3) u. se, sich viel abmühen, sich viel plagen, sich stark anstrengen; u. se z delom; u. se z otroki; u. se po svetu, in der Welt sich herumplagen; ubijam se po svetu, kakor voda od kamena do kamena, Zv.; — 4) ubija se mi, ich leide Einbuße, V.-Cig.

ugnojíti, -ím, vb. pf. 1) = do dobrega pognojiti, Cig.; — 2) u. se, in Eiterung übergehen, Cig., Jan.

ukazílọ, n. der Befehl, die Verfügung, Jan., M., C., Jap. (Sv. p.), Škrinj., DZ.; do nadaljšnjega ukazila, bis auf Weiteres, DZ.; — z veseljem božja ukazila izpolniti, Škrinj.-Valj. (Rad).

úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.-C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.-Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.-Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.-C., Baud.

upẹ̑hati, -am, vb. pf. müde machen, ermüden, erschöpfen; hoja upeha človeka; konja u. z ježo; — u. se, sich müde gehen, sich außer Athem laufen; u. se z delom, sich mit der Arbeit abmüden, müde werden; do smrti se u., Kast.; — (tudi: upẹháti, Kast.).

užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.-Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Kras, Ist.-Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).

váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).

vazȃmnica, f. neka hruška (menda, ker se drži do vazma = do velike noči), Brkini-Erj. (Torb.).

vè 1., adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.-Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.-Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.-Mik.

večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.-Let., Danj.-Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc-Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.

večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Podkrnci-Erj. (Torb.).

vẹ̑komaj, adv. ewig; na v., in Ewigkeit; od v. do v.

ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.

vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.-Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.

vèzda 1., adv. = zdaj, jetzt, Habd.-Mik., ogr.-kajk.-Mik.; do vezda, od vezda, Habd.-Mik.

vȋd, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.-Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht (arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.

vȋnar 2., -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.-Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.

vȋšnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.-Levst. (M.).

vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).

vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.-Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.-Cig., Ravn.-Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.-C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.

vrástati se, -am se, vb. impf. ad vrasti se; = vraščati se: deklica se mi je od dne do dne bolj vrastala v srce, Jurč.

vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).

vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).

vštẹ́ti, vštẹ̑jem, vb. pf. einzählen, einrechnen, in Rechnung bringen; vštevši, mitgerechnet, inclusive, nk.; do vštetega 1879. leta, bis inclusive 1879, Levst. (Močv.).

vzhȃjanje, n. 1) das Aufgehen; od vzhajanja do zahajanja, vom Aufgang bis zum Untergang, Trub.; — 2) die Teiggährung.

zabáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, zurückhalten, Habd.-Mik.; delo jo je zabavilo dostikrat do kasne noči, LjZv.; — verweilen: z. se okoli česa, Cig. (T.); — 2) otroka z., das Kind besänftigen, stillen, M., Z.; — 3) z. se, sich zerstreuen, sich unterhalten, Cig., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).

zabȗnəc, -nca, m. weißer Weiberrock, Cig., BlKr.; zabunec, suknjo brez rokavov, segajočo do kolen, nosijo Poljanke po zimi, SlN.; — prim. srb. zubun, madž. zubony, tur. zebun, Mik. (Et.).

zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.

zajẹ̑da, f. die Bergkluft: holm, ki ga od vrha do vznožja cepi strašna zajeda, Bes.; — der Einschnitt des Meeres in das Land, Cig. (T.).

zakrájən, -jna, adj. an der äußersten Grenze befindlich: do zakrajnih narodov je prislovelo, Ravn.

zamȓza, f. 1) das Zufrieren des Wassers, C.; — 2) der Ekel, der Abscheu, der Widerwille, Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; z. do pobožnosti, Cv.; z. do koga, die Abneigung gegen jemanden, Cig.

zapektáti, -ȃm, vb. pf. = zapeketati: Do Save konjče zapektal, Npes.-K.

zaprȃžje, n. der Raum hinter der Thürschwelle: valovi pljuskajo do njih zapražja, Nov.

zaròk, -rǫ́ka, m. 1) accordierte Arbeit, C.; — 2) pl. zaroki, das Eheverlöbnis, die Verlobung, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan., C.; k zarokom iti, Npes.-Vraz; v zarokih biti, verlobt sein, Z.; im Bräutigams-, Brautstande sein (od zaročkov do poroke), vzhŠt.-SlN.; das Verlobungsmahl, vzhŠt.

zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.

zatòk, -tǫ́ka, m. 1) die Bai, Cig., Jan., Jes.; das Haff, Cig. (T.); morski z., Guts.; "zatok, to je, v suhi svet stoječe morje", Ravn.; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — 3) zatọ̑k, die Geschwulst, Cig.

zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.

zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.

zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.-C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.

zíbẹł, -ẹli, f. die Wiege; od zibeli do deske, (do motike, do groba), von der Wiege bis zum Grabe, Cig.; — tudi zibẹ̑ł, -ẹ̑li, Valj. (Rad).

zlómiti 3., -lǫ́mim, vb. pf. einbrechen: z. v hišo, Cig.; tatje do njih zlomijo, Ravn.; — (nam. vzl-).

znošénje, n. die Empfängnis: od znošenja do povijala, C.; — (nam. vzn-).

zǫ́bəc, -bca, m. dem. zob; 1) das Zähnchen; — do zobca, bis auf den letzten Punkt, ganz und gar, Jan.; vse je resnično do zobca, Z., Navr. (Let.); ne sme se ravno vse do zobca porabiti, Navr. (Kop. sp.); — 2) der Radzahn (bei Uhren u. dgl.), Cig.; — zobci, die Zacken, C.; zobci vrhu kake strehe, die Zinnen, Cig.; — zobci, eine Art gemeiner Spitzen an Frauenkleidern, Levst. (Rok.); die Spitzen übhpt., Guts.-Cig., Jan., C., (prim. it. dentelli); — 3) pl. zobci, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.

zọ̑prnost, f. 1) die Widerlichkeit, die Widrigkeit, die Missfälligkeit; — die Widerwärtigkeit; — 2) die Abneigung, die Antipathie, Cig., Jan.; z. do koga, Cig.

zòr 1., zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče-Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.-Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.

žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.-Mik., ogr.-Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.-C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — (fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda-Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.-Mik., Hal.-C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.

živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.-Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.

žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.-Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Àpiušov -a -o prid. Apijev: notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428

Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395

bèdra -e ž bedro: Nôga sze doli do kolena bedra zové KAJ 1870, 35; Bédra KMS 1780 47; csrvou, i bedré z meda KM 1796, 78; na bedráj ſzvoji KŠ 1771, 802

béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95

bràti berém nedov. nabirati, trgati: more keszno brati AI 1875, kaz. br. 8; brati AIN 1876, 18; včéle méd i vosk beréjo AIN 1878, 3; Gyüteni, szedni, ár ztrnya ne beréjo fige KŠ 1771, 186
bráni -a -o pobiran: je od 30 do 260 raisnkih 'zój bráni na edno leto od sztô rainskih AIP 1876, br. 7, 1

brǘtiv -a m pokopališče: Brütiv BJ 1886, 26; Do brütiva pot AIP 1876, br. 2, 2; na brütivi kri'zi AIP 1876, br. 9, 8; brütivje AI 1875, br. 1, 5

Cìpruš -a m Ciper: notri do Feniczie i Czipruſa i Antiochie KŠ 1771, 377; Cziprus, i Szeleuczio je obhodo KM 1796, 126

cvèsti cvetém nedov. cvesti: czveszti KOJ 1833, 182; czvetés Bougi na diko KŠ 1754, 12b; Vezdáj czvetémo BKM 1789, 410; lepou czvetéjo BKM 1789, 6b; Virágozni cvetém AIN 1876, 44; pren. dela do czvela KAJ 1848, 5; naj czveté vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 238
cvetéči -a -e cveteč: czvetécsa Áronova ſiba BKM 1789, 37; vu czvetécsoj doubi KOJ 1848, 27; czvetécse trávicze náſz veſzelijo BKM 1789, 95; kakti czvetécse rou'se KOJ 1845, 84; od cvetéči korin BJ 1886, 3; pren. czvetécse mladine KOJ 1845, 92

čàs -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Od csaſzov pa i vrejmenov vám je nej potrejbno piſzati KŠ 1771, 621; da bi eden csaſz bilá, odiſla ſzta KŠ 1771, 390; do etoga cſaſza TF 1715, 46; do etoga csasza ABC 1725, A5b; do malo csaſza SŠ 1796, 40; po vſzem csaſzi cſéſzti ſzvoje TF 1715, 5; po tri vöre csaſzi SŠ 1771, 354; dokecs csaſz mámo SŠ 1771, 570
2. v zvezah: do časa začasno, krajši čas: 'zivémo eti do csaſza KŠ 1754, 160; je záto odiſao do csaſza KŠ 1771, 666; ta vidoucsa ſzo do csaſza KŠ 1771, 536; ali pa do csaſza vu Purgatorium KMS 1780, 82; Natom ſzvejti ſzi do-csaſza SŠ 1796, 24; tam je nihá docsaſza Szpati SŠ 1796, 17; Od dácse docsasza je vövzéta AI 1875, br. 1, 5;
po časi čez čas: jo po csaſzi kraj vzeme KŠ 1754, 178; po császi KOJ 1845, 5;
enčas nekaj časa: dveri encsasz gori odprejti KOJ 1845, 41; ino encsasz escse v Rimi pokouro csinio KOJ 1845, 81; Becs, steroga szo encsasz bránili KOJ 1848, 69

čòba -e ž
1. živalska ustnica: csoba KOJ 1833, 172; szpôdnya csoba KAJ 1870, 32; steri csobe sze z vuzdov zavrêti morejo TA 1848, 24
2. ustnice, usta: erdécse csobe KAJ 1870, 92; csobe do modre AI 1876, br. 5, 7

čùpnoti -em dov. štrbunkniti, slišno pasti: do podjásza v-vôdo csupne KAJ 1870, 11

dèca -é ž otroci: dobra decza TF 1715, 29; drobna decza SM 1747, 1; za droubne Deczé volo TF 1715, 1; diczé tvoje golouto KŠ 1754, 267; diczé vmárjanyá KŠ 1771, 6; máloi Deczi TF 1715, 8; ſzvojoj deczi SM 1747, 73; detzi nazvescsávati KŠ 1754, 103; deczi vaſoj KŠ 1771, 22; detzo, nyive KŠ 1754, 85; zdiczouv botri do vodé KŠ 1771, 407; zvasov deczov BKM 1789, 6b; zdevéterov decôv AIP 1876, br. 1, 6; Da doszta dêc máte AIP 1876, br. 1, 6

dètinstvo -a s otroštvo: Sámuelovo detinſztvo KM 1796, 51; od moiega detinsztva, do etoga csasza TF 1715, 46; ABC 1725, A5b; Miloſcſo Bosjo, ino Detinſztvo SM 1747, 20; vu detinſztvi v-Egyptom neſzao KŠ 1771, 844

do predl. z rod. do: do trétyega ino do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; Zderſi me do koncza SM 1747, 58; vſze dni ſitka naſſega do ſze dobe SM 1747, 55; od dnéva do dnéva KŠ 1754, 12 b; od ſzevra do ſzuncsenoga ſzhoda KŠ 1754, 4b; Notri do tiſtoga dnéva KŠ 1771, 341; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81

dób tudi dóub -i ž
1. doba, starost: zacsne v-Ottokári vszáko dób berbati KOJ 1848, 39; v maternoj utrobi, ali véksoj dóbi vmorila KOJ 1845, 117; Ne 'zivte vhüdoubi Vu nikakſoj doubi BKM 1789, 396; vu ſzvojoj náj bougsoj doubi je mrla KM 1790, 46; je vu ſzvojoj paſztérſzkoj doubi i oroſzlána zadávo KM 1796, 54; tak vu czvetécsoj doubi sze vu mater zemlo posúkne KOJ 1848, 27; ka ſzi me do ſzej doub vu pretrpecsem zdrávji obdr'zao KŠ 1754, 225; ka ſcsém od eti doub 'seleti KMK 1780, 109
2. način: Pista bá dôb govorênya erdélyszki székelyov KAJ 1870, 21; Szkrovno dôb znánya bo'zega KAJ 1848, 16; Pszi szo vnôge dôbi KAJ 1870, 39; Pápincze szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134; sze tüdi v zvünesnyo dob vöszkazüje KOJ (1914), 140; [Paveo] geto na vékse tákse ricsí má i vtou doub gucsi, kákse má i kak gucsi v-Evangyeliomi KŠ 1771, 724

dòba tudi dóuba -e ž doba, čas: velka dôba szmrt AIP 1876, br. 6, 2; do sze dobe SM 1747, 55; v-sztároj dóbi KOJ 1848, 3; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub KŠ 1771, 36; Vnogom táli i vnougo doubo je nigda Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672

dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b

dòli vr̀čti ~ vr̀žem dov.
1. vreči: (Kamenica) je ne szlobodno dolivr'zti KAJ 1870, 7
2. sleči: naj povolijo oblêk dolivrcsti AI 1875, br. 1, 7; vrzi ſze doli KŠ 1771, 11
3. odstraniti: Doli vrſzti ſztároga Adama SŠ 1796, 20; Kejp te mrtelnoszti, Tak doli vr'zem toga KŠ 1754, 250; i kralico dolivrgo AI 1875, kaz. br. 8; ka bi járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3
dòli vr̀čti se ~ vr̀žem se vreči se: do pekla ſze doli vr'zes KŠ 1771, 36
dòli vr̀ženi ~ -a ~ -o odstranjen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; jeli je te zczérkvi doli vr'zeni KŠ 1771, 743

dosegamáo prisl. dozdaj, doslej: ſzem jaſz doſzéga máo moj 'zitek hüdou doprnásao KŠ 1754, 240; vkmiczi je do ſzéga máo KŠ 1771, 727; ſze je doſzéga máo tak ſzkrblivo pascso KŠ 1771, A4b; Ka ſzi do ſzéga máo, Szkrb noſzo BKM 1789, 163; Ka je doſzéga mao nej dáo BKM 1789, 314; ká szi do szegamao Szvéto czérkev varvao KAJ 1848, 167

doségati -am nedov. segati, prihajati do koga: Hvála naj bode tebi za tvojo dobrôto, štera nás doséga vsaki dén tak rédno BJ 1886, 8

doségnoti -em dov.
1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70
2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24
3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37
doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7

dosejdóub prisl. dozdaj, doslej: Ti ſzi pa doſzejdoub to dobro vino zadr'zao SIZ 1807, 14; kaj ſzte ga do ſzej doub z-meſzom dr'sali SIZ 1807, 58

dosihmáo prisl. dozdaj, doslej: ka nyemi do szih máo szpojémao KOJ 1848, 67; koga szo sze doszimáo bojali KOJ 1848, 9

dotéc prisl. dotod: od Galilee notri do técz KŠ 1771, 250; szi mi na trost dao, I Meni dotécz obdr'zao KAJ 1848, 291; Dotéc szem na kamenico z-rovatkom piszao KAJ 1870, 7

dotecmáo prisl. dozdaj, doslej: Ki je, od detinsztva Nasega, do téczmao, Nam z-szvoje miloszti Teliko dobra dao KAJ 1848, 214

dotegamáo prisl. dozdaj, doslej: ki szo do tega máo komaj nekaj zacsüli AIP 1876, br. 1, 1

dotìstec prisl. do tam: Mesztovezniki dotisztec AIN 1876, 67

do tistihmáo prisl. do takrat, do tedaj: tak je do tisztihmáo tüdi nej bilou krszta KOJ 1845, 77

drági -a -o prid.
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3

drevéni -a -o prid. negiben, tog: ſzo ſztáli drevéni KŠ 1771, 368; Da do mi vsze kotrige drevéne KAJ 1848, 379

dr̀kati dr̀čem nedov. tekati: z vnougom paſzkom on dercse BKM 1789, 202; Nistere sztvaré hodijo, drcsejo KAJ 1870, 10; do ſzuncsenoga ſzhoda drkali bodo KŠ 1754, 4 b; nedrcsi k-vûvczom ti Zvedávat KAJ 1848, 231; kaj ſzam nej zamán drkao KŠ 1771, 595; bi kak zobſztom ne drkao KŠ 1771, 559; je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Vnogo je drkao SIZ 1807, 56; Kolmancsek je drkao po ogradi KAJ 1870, 11; pren. za düsov drcsem KM 1783; Gda ti po papiri drcses KAJ 1870, 7; Naj ſzi za blágo drcsejo KŠ 1754, 261; Je za bogáſztvom drkao KŠ 1754, 271
drkajóuči -a -e tekajoč: I dirkajouči po cejloj ovoj dr'zéli KŠ 1771, 122

drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119

držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2

dǘdnjati -am nedov. bobneti, grmeti: Zgoraj vzráki düdnya csüdno BKM 1789, 350; te zrák düdnya csüdno BRM 1823, 105; te grom csüdno Düdnya BRM 1823, 23; Düdnyali do stüki KAJ 1870, 111

dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11

dǘh tudi dǘjh -á m
1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848
2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31
3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14

dvàjseti tudi dvàjsti glav. štev. dvajset: bilou je pa lüſztva liki ſztou dvajſzeti KŠ 1771, 342; Dvajſzeti KM 1790, 96; Boug je zapovedao dvej dvajſzeti jezér odpiſztiti KM 1796, 47; to detinſztvo, do dvajſzet lejt trpi SŠ 1796, 125; Csi dug jeszte példo denem dvaiszti jezero AI 1875, br. 2, 6

dvorìti dvòrim nedov. streči, pomagati: ſtera je tühih lüdih otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Fürge je 'ze znao dvoriti KAJ 1870, 41; Angyelje nyemi dvorijo BKM 1789, 116; kaibi nyemi ſzlüſo ino dvoro TF 1715, 23; Vetom tejli bodes dvoro Bougi SŠ 1796, 25; Nyemi vſzigdár dvorili bodemo SŠ 1796, 8; okouli ſztola nyemi do dvorili BKM 1789, 445; ki ſzo G. Kriſztuſſi dvorili KM 1796, 88

ètak prisl. tako: etak právi TF 1715, 19; dá ga vucſenikom ſzvoim, etak rekocſi SM 1747, 39; i etak je mogo Kristus terpeti SM 1747, 20; Etak bode moj jezik gláſzo KŠ 1754, 233; Etak da bi Bo'ze rejcsi pſenicza lipou zácsala ráſzti KŠ 1771, 434; da ſze etak tvoja czérkev od dnéva do dnéva vu vſzem dobrom potrdjáva KŠ 1771, 849; Apoſtolſzke vöre valdüványe je etak KMK 1780, 7; Kak ſze more cslovik prekri'siti Etak KMS 1780, B; Ino etak právijo BKM 1789, 121; Etak ſze 'se kvám obrném SŠ 1796, 156; koga Boug etak blagoſzlovi SIZ 1807, 3; Gda vidim stere szi ti sztvôro, etak szi miszlim TA 1848, 7; Mati je obete'zála i etak je právila deteti KAJ 1870, 8; tô sze sztáble etak nájde AI 1875, kaz. br. 6; záto etak molimo BJ 1886, 8

ètimáo prisl. dozdaj, doslej: Gejza sze je do etimáo zadr'sávao KOJ 1848, 11; Ti szi do etimao i meni Tak szmileni KAJ 1848, 251; Csi szem sze jasz sálo do etimao KAJ 1870, 96; da jih je do etimao niscse nej szmeo KOJ (1914), 109; Od eti mao BKM 1789, 24

Fenícia -e ž Fenicija: ſzo sli notri do Feniczie KŠ 1771, 377; idoucso vu Feniczio KŠ 1771, 407

gdètam prisl. kje, kdaj: csi gli do gdetam niki bodikaj csevkácske eto szprávo hüdili KOJ 1833, VI

generál -a m general: ki kak generao do Ormosda priso AI 1875, br. 2, 6; drügi Generáli kesznüjejo KOJ 1848, 107

glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116

gléženj -žnja m gleženj: Glej'seny KMS 1780, A7b; oblecsenoga do glej'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; Z-ramami szta po gle'znyê vküpszklenyenivi KAJ 1870, 34; Preczi ſzo ſze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348; naj gle'zni moji nevkleknejo TA 1848, 14

glìh tudi glí prisl.
1. enako, ravno tako: ali gda glih ſchem opaſzti, Jezus na pomocs pridi mi SM 1747, 68; Nas 'sitek je na toj zemli, Glih kakoti czvejt na pouli SŠ 1796, 16; tak gli preczi vnouge bánte vuſzebi nahájamo TF 1715, 7
2. v zvezi glih ravno prav tako, ravno tako: glih rávno ſzteim tálom ani edne knige ne naides TF 1715, 48; Glih rávno tak i kriſtuſſeva ſzvéta kerv ſze meni deli TF 1715, 40; I ti lidjé natom ſzvejti gli rávno táksi ſzo SŠ 1796, 126; Glih rávno tak i ete nas mladénecz nej je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5
3. v zvezah: ako glih, či glih čeprav: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli, dönok neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto, dönok proſzimo TF 1715, 26; Ako glih jaſz merjém, ſzmert mi je dobitsek SM 1747, 70; ako na nyé glih ſzmertne opadnejo kastige SM 1747, 87, I; csi gli bomo od vſzej eti ſzküsávani, naj ne KŠ 1754, 172; Tou je iſztina, ka csi je gli nej zdvanájſzet Apoſtolov, dönok je eden KŠ 1771; Záto, csi ſzo glih poznali Bogá, dönok ſzo KŠ 1771, 448; Du'sen je grejsnik, csi gli je Kriſztus zadoſzta vcsino 'se za grejhe KMK 1780, 80; nikaj ne valá, cſi gli zevſzim glázom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; Za toga volo, csi gli do gdetam niki bodikaj csevkácske eto szprávo hüdili KOJ 1833, VI; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; mené poszili scsés csemeriti, csi glih znás ka jasz AI 1875, kaz. br. 7

gòri státi ~ stojím nedov. obstajati: dokecs navküpnoszt med nami i med Ausztrie gori sztoji AI 1875, br. 2, 1; dokecs je te prvi ſator gori ſztáo KŠ 1771, 685; je vrêmen priteklo, na stero je váme vezalo gorisztalo AIP 1876, br. 5, 1; poleg ete návade je mogôcsno, ka trsztvo 'zenszkami itak gorisztoji AIP 1876, br. 6, 7
gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1
gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3

gòtovčina -e ž gotovina: Rudolfi, da je té do szvoje szmrti z-gotovcsine gvisne mogao 'siveti KOJ 1848, 88; Ki pa nebi zadovolen bio ali szkáksov drugov gotovcsinov AIP 1876, br. 5, 1

Grádec -dca tudi Gráca m Gradec: ino do Grácza vsze dá szporobiti KOJ 1848, 67; Stero ſzmo ſze ſzami mi návcsili v-Gráczi SIZ 1807, 50; V-Grádczi KOJ 1833, I

gŕlo tudi gèrlo -a s
1. grlo, zgornji del sapnika: naj ſze vſzáki do grla naſzühne KM 1790, 78; Tu sze zovádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Tomi jálnomi vnyega grlo páſzti BKM 1789, 376; I ſzvoje grlo bi napunila SŠ 1796, 96; nego rai ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4
2. kar je temu podobno: odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; Zgrla peklénſzkoga pocsinek ſzem doubo BKM 1789, 303; nyih gerloie eden odperti grob TF 1715, A7b; zvraiſega gerla ino vládanya vönka oſzlobodo TF 1715, 22
3. vrat: Na grli lepo belo lišo má AI 1878, 10

gvǜšen tudi gvìšen -šna -o prid.
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22

Heródešov -a -o prid. Herodov: 'zena Kuzova Herodeſovoga dvorſzkoga KŠ 1771, 191; I bio je tam notri do ſzmrti Herodeſove KŠ 1771, 8; zapovedao ga je vu Herodeſovoj pravdenoj hi'zi varvati KŠ 1771, 416; I poſzlali ſzo knyemi vucsenike ſzvoje z-Herodeſovimi ſzlugi KŠ 1771, 73

Horvát -a m Hrvat: Horvátje szo nyim pa toga nej privolili KOJ 1914, 129; Avarci szo toti od Horvátov odned do Müre odporinyeni KOJ 1848, 6; na nyé nalükávajoucse horváte csini KOJ 1848, 49

hràm -a m hiša, dom: Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; ſterim pérjom okouli hrama naſztelemo SIZ 1807, 14; ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; gda oni tá pridejo szlü'sit, hram nacimprati KOJ 1914, 153; Ovo, vhrámi je, ne vörte KŠ 1754, 12a; Szmrt ne csáka vſzákoga do ſztaroſzti vu hrámi SŠ 1796, 66; da szrecso má nyih pri szvojem hrami viditi KOJ 1845, 27; vszejh hramov sztrehe dá doli KOJ 1848, 7; od ognya zavarvane, skolnicske hrame KOJ 1845, 6; pren. Jezus tam, I djáti vmojga ſzrcza hram BKM 1789, 55

hrániti -im nedov. hraniti, dajati hrano: nam do tisztoga dnéva lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; On je gotov vsze hrániti KAJ 1848, 9; ár ti nyé hránis ABC 1725, A8a; Otsa drági nebeszki, ſteri vſze hránis KŠ 1754, 243; esche zdai me hráni TF 1715, 21; nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; On bode i váſz hránio BRM 1823, 6; tam ſzo ga kouvranye hránili KM 1796, 75; pren.Tak i nadale hráni Düso KŠ 1754, 267; Ocsa vas nebeſzki nyé hráni KŠ 1771, 20; nass Ocsa nebeszki, hráni naſſe duse KM 1783, 20; Naj tih vörnih nyih Düſe hráni KMK 1780, 62; nego je hránte vu ſztráhi i opominanyi Goſzpodnovom KŠ 1771, 586
hrániti se -im se
1. preživljati se: z-vogrszkim krühom sze hránis KOJ 1833, XIII; Ar zdelom rouk tvoji bodes ſze hráno KŠ 1754, 168; kaj ſze je nyihova dr'zéla hránila ſzkráleſzke zemlé KŠ 1771, 380
2. jesti, uživati: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
hránjeni -a -o hranjen: Moj'zes: vugoden je bio Bougi, ki je hrányeni tri mejſzecze KŠ 1771, 360; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3

hǘdi -a -o prid.
1. slab v moralnem pogledu: kie hüdi, tiszti pred tobom ne osztane ABC 1725, A7b; i hüdi cslovik zhüdoga ſzrczá hüda prináſa KŠ 1771, 40; hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 176; komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; kak jáko je mislenye, i cſineinye ſzerczá mojega hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; Hüdoga nepriátela hüdo naminyávanye KŠ 1754, 246; Csi pa okou tvoje bode hüdo KŠ 1771, 19; nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a; Od hüdoga po'selejnya KM 1783, 9; Tak bode i etomi hüdomi národi KŠ 1771, 41; Hüdo zmislenye zavr'zi BRM 1823, 3; vu telovnom hüdom poſeleinyi SM 1747, 48; 'Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim poſeleinyem navküpe vtopiti TF 1715, 33; naj ſze zetim hüdim ſzvejtom ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; rávno ſz-tejm hüdim nakányanyem KM 1796, 124; Vládnike poſtüjo, csi ſzo gli hüdi KŠ 1754, 219; Csi záto vi, hüdi bodoucsi, znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; Ar zſzrczá zhájajo hüda mi'zlejnya KŠ 1771, 51; csüdna i hüda dugoványa delati KŠ 1754, 19; od Angelov, dobri ino hüdi SM 1747, 34; Szpravi na nikoj hüdi lüdi na nas kvár hüdo naminyávanye KŠ 1754, 224; Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti, a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; escse i tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Gda Boug vſze hüde ino skodlive tanácſe doli potere TF 1715, 28; Salüiemo vſzeh naſse hüde ino teske grehe SM 1747, 55; ki ſzte nigda tühénczi i nepriátelje bili ſzpámetyov vu hüdi delaj KŠ 1771, 604; kteri goſzpodüio, zhüdimi Dühmi SM 1747, 27; Zhüdimi miſzlami KŠ 1754, 173; i huda ſzkusávanya SM 1747, 65; ki ne hodi vu hüdi lüdi tanácsi SM 1747, 92; ni zhüdim vcsinenyem SM 1747, 88
2. ki ima odklonilen odnos do koga: je on na Hunyadia tak hüdi bio, da ga je Wladiszlavi steo v-rouke dobiti KOJ 1848, 55
3. ki napada koga: [krokodil] strašno hüda stvár AI 1878, 30
4. slab, neprijeten: Vu vſzákom hüdom vrejmeni BKM 1789, 347; to'ziti zácsao nad hüdov szrecsov szvojov KAJ 1870, 78; Da hüd’ ſzen na nász ne pride BKM 1789, 381; Da hüd ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; i pripetjé je hüdi konec melo KAJ 1870, 41; po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92
5. strgan: obütel ji je hüda bila KAJ 1870, 61
hǘši -a -e hujši, slabši: Hüsi ſzi kak prvle BKM 1789, 261; Hüsi szem tak jasz, krsztsenik KAJ 1848, 168; ár ſze doli vtrgne táksa záplata od nyegovoga gvanta, i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; med dobrimi angyeli jeſzte réd .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; vcsinyena ſzo nyim ta ſzlejdnya dugoványa hüſa od ti prvi KŠ 1771, 721; ſzebom vzeme ſzeden drügi dühouv hüſi od ſzébe KŠ 1771, 208
nájhǘši tudi nájhǘjši -a -e najhujši, najmočnejši: Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Najhüsa pitvina je palinka KAJ 1870, 46; ranyen je mogao z náj hüjsega ognya procs nesen biti KOJ 1848, 104
hǘdi -a -o sam. hudi: te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; I zvodi te ta hüdi KAJ 1848, 231; tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; po kom vſze hüdo na náſz prihája KŠ 1754, 176; Ka je Hüdo KMK 1780, 89; ne odávli nikai hüdá od nyega TF 1715, 16; me vſzigdár pomocsi mori znevol i hüda SM 1747, 70; kako od düsevnoga i telovnoga hüda KŠ 1754, 177; Naj náſz od vſzákoga telovnoga hüda obráni KMK 1780, 30; Oszlobodi nász od hüda BKM 1789, 290; Ti ſzi meni bila Od hüda bránila SIZ 1807, 39; delaven cslovek ni hüda necsini KAJ 1870, 105; kaiſzi mené od vſzega hüdoga obarvau TF 1715, 46; hocſe nye od vſzega hüdoga odkupiti SM 1747, 30; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga KŠ 1754, 269; Nego osloubodi nász od hüdoga KM 1783, 11; On bode i vász od hüdoga bráno BKM 1789, 10; On bode i vász od hüdoga bráno BRM 1823, 6; kaj je pa viſse toga, zhüdoga je KŠ 1771, 16; ne ſztante prouti hüdomi KŠ 1771, 16; Prouti ſztánem hüdomi BKM 1789, 129; szi mi obecsao, ka hüdoga odprávis KOJ 1845, 99; Ki kaj hüdoga vidi KOJ 1845, 9; procs od méne vi vszi, ki hüdo delate ABC 1725, A8a; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo KŠ 1771, 30; kai je on na hüdo nágliv SM 1747, 7; Vſze ono hüdo, ſtero cslovik doprneſzé KŠ 1754, 72; zakaj za hüdo máte eto toj 'zeni KŠ 1771, 87; je pa Pápa tak za hüdo szpoznano KOJ 1848, 43; Naj cslovik hüdo z-hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao TA 1848, 6; Zato tu hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini na hüde i dobre KŠ 1771, 17; naj ta hüda od náſz odvrné KŠ 1754, 155; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28; Ár szo me okoli vzelá hüda brez racsúna TA 1848, 33; ki hüda miszlijo prouti meni TA 1848, 27
hǘši -a -e sam. hujši: nego bole escse je na hüsſe prisla KŠ 1771, 116; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; vecs ne grejſi, naj ſze ti kaj hüſega ne zgodi KŠ 1771, 279; Niháj kmiczo i vſza hüsa BKM 1789, 229

hǘditi -im nedov. grajati: csi gli do bodikaj csevkácske eto szprávo hüdili KOJ 1833, VI

hǘkati -čem nedov. sopsti, dihati: Csrni vrázje vtvoja vüha hükali do ogen BKM 1789, 451

hǘšati -am nedov. delati hujše, slabše: nyegova düsa, Stere sztávo greha mrák Od dna do dna vszigdár hüsa KAJ 1848, 231

Ilírium -a m Ilirik: notri do Illyriuma, ſzlovenſzke krajine ſzvoj zacsétek vzéla KŠ 1771, 339; da ſzam od Jeru'zálema i okouli notri do Illyriuma vſze napuno predgajoucsi Kriſztuſov Evangyeliom KŠ 1771, 483

ìskati ìščem nedov.
1. iskati, prizadevati si priti do česa: Nej nám ga tak trbej iſzkati KŠ 1754, 183; Jezusa iſzkati nemüdis BRM 1823, 3; Csi iscsem Tvoje králevsztvo BRM 1823, 10; Koga iſcses KŠ 1771, 332; ka iszcses et KAJ 1870, 58; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Düssa moia, Iscse tebe Zarocsnik SM 1747, 91; vſze vu nyem ta telovna iſcse KŠ 1771, 445; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 12; rejtko dobi, ka iſcse KM 1790, 20; naj iſcse, i ſzprávla KM 1796, 7; Tebé tüdi mi iscsemo BRM 1823, 2; koga iscsete KŠ 1771, 325; Ka iscseta KŠ 1771, 267; i mojo düſo iſcsejo KŠ 1771, 472; jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299; oni iscsejo tebé, Goszpodne TA 1848, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; ino iſcſimo i povrnmoſze KŠ 1754, 210; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite ino nájdete KŠ 1754, 244; iscſite, i nájdete KŠ 1771, 21; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; naſſe zvelicsanye iscsemo KŠ 1754, 69; Da bom iszko jasz tebé BKM 1789, 371; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8; Jezus, sto bi Te neiſzkao BRM 1823, 9; gda ſzi nyega iſzkala KM 1783, 83; Izkala je ſztán Divicza Maria KM 1796, 88; kaj jo je nej zvöre, nego liki zdejl právde, iſzkao KŠ 1771, 469; Vö je pa ſou vu Tarſus Barbanás iſzkat Sauluſa KŠ 1771, 377; i priſao je ſzád iſzkat na nyem KŠ 1771, 215; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58
2. skušati, prizadevati si: Ali iſcsem ſze lidém dopádnoti KŠ 1771, 557; vszi, ki iscsejo düso mojo pogubiti TA 1848, 33; Zetoga je iſzkao Pilátus odpiſztiti ga KŠ 1771, 329; ne iſcsi ſzi odvézanya KŠ 1771, 502; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8
3. želeti, hoteti, pričakovati: pri nyem moremo troust iſzkazati SM 1747, 34; Tou miloscso iscse zdelom KŠ 1754, 257; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; zvelicsanye naſſe iscsemo KŠ 1754, 216; poſtenyé i nemrtelnoſzt iscsejo KŠ 1754, 82; I od tiſztoga mao je iſzko priliko, da bi ga vroké dáo KŠ 1771, 88; ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5
iskajóuči tudi iščejóuči tudi ìskavči -a -e iščoč: necsiſzti düh obhodi ſzüha mejſzta iſzkajoucsi pokoj KŠ 1771, 208; naj ga po právoj pokouri iszkajoucsi ſzrecsno morem gori nájdti KM 1783, 83; Ki Iszkajôcs trôst KAJ 1848, 145; trôst ino môcs iszkajôcsega KAJ 1848, IV; i zvuna tebé drüge Bogé iſzkajoucsemi Manaſſeſi KŠ 1754, 232; poſztanoli ſzo vinej, iſzkajoucsi priliko KŠ 1771, 41; priſzpodobno králeſztvo nebeſzko k Csloveki tr'zczi iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; bratje tvoji vinej ſztojijo, iſzkajoucsi ztebom gucsati KŠ 1771, 41; Elymás csalejr iſzkajoucsi odvrnouti nameſztnika od vöre KŠ 1771, 381; Nouvi mésniczke iszkajoucs z pogovárjanyom vu düse vékse postüványe posztaviti KOJ 1914, 144; z-veszéljov szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 3
ìskani -a -o iskan: Orehov les je jáko iskan AI 1878, 45; tomi drügomi ne bi bilou meſzto iſzkano KŠ 1771, 684; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8

jàhaš -a m jahač: da nyemi jahas szamo do ôcsi doszégne KAJ 1870, 88

jáliti se -im se nedov. hliniti: Csi gli ſze on do csaſza jáli, Oládas ga BRM 1823, 370; Csi szo bár jalili z szvojimi vusztami i z jezikom szvojim szo nyemi lagali TA 1848, 63; lutheranszki fararje szo sze znali jáliti pri nasz KOJ 1914, 132

jedínanje tudi jedínjanje -a s sporazum: med Vogrszkom-országi i med Ausztriov jedinanye zgôdilo AIP 1876, br. 1, 5; ár do jészeni moro ztanácsivanyem opraviti jedinanye na vámo i bank gledôcs AIP 1876, br. 7, 1; Gda sze vezalo jedinyanya med dvoma országoma dogotovilo AIP 1876, br. 3, 1

jednáki -a -o prid. enak: naj vu právom Krsztsánzke Obcſinszke Vöre Vadlüvanyi z-jednákov voulov do koncza osztánovſi ſze moremo tak povéksávati KM 1783, 111

jèlo -a s jed, hrana: Étel, jelo, hrána AIN 1876, 33; csi jelo ſzpáka brata mojega, ne bom jo KŠ 1771, 505; poſztne dni i od drügoga ſze moremo zdr'sávati, nájmre drügoga do ſzitoſzti jela KMK 1780, 55; Za jelo i pitvino: Jaſz tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; to teſztou ſzam ſzpekla, i ſz-toga je grátao na ſzlejdnye za jelo valen zdrav krüh KM 1790, 30; Cslovecso têlo razlocsno jelo potrebüje AIP 1876, br. 5, 7; Vu kljeti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7; Po jeli pa etak Bôgi hválo dávamo BJ 1886, 8; Pred jelom záto etak molimo BJ 1886, 6

Jǘrjav -a -o prid. Jurijev: gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; Terminus pa néhámo do Jürjavoga dnéva SIZ 1807, 5

kàk vez., v časovnih odvisnikih
1. ko, izraža a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: Cſi vu Krisztuſi 'zivés, Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi vnebéſzi BKM 1789, 15; Ali kak je 'snyouv [brado] gori zvézanov naprej priſao, glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; Ednôk, kak szta domô prisla z-sôle, je nyima mati jaboki podelila KAJ 1870, 17; Kak je szuncza toplôcsa nárasztvo goriobüdila, pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br.; Te [Srbi] szo tüdi krédi, ka do sze prêk granice pascsili, kak sze boj zacsne AIP 1876, br. 7, 1; te je nazáj prišo i kak se domá zgláso [gospod], njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8 b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: Vtiſsi nyega veliko boleznoſzt pervle, kak preminé SM 1747, 63; Goſzpoud, potom kak je on ſnyimi gucſal, gorie vzétbil vu Nebéſza SM 1747; jo je vſrczé csloveka vſzádo, ſtero je potom kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli vozgláſzo KŠ 1754, 7; ſze je du'sen cslovik ponávlati vu jákoſztaj: 1. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93; Koga kak ſzo zaglednoli, Vſrczi ſzo ſze radüvali BKM 1789, 94
2. kakor hitro: [Kristus] ki kak ſze jenaroudo taki ſze preganyao KM 1783, 235; Czaſzar ga prime, kak tá pride BKM 1789, 328; Ti pobo'zni ſze preczi 'zaloſztio, kak naj prvle vpamet vzemejo, ka ſzo vgrejſili KŠ 1754, 73; právo volo má, da kak náj prvle de mogoucse, ſzvoji grejhov ſze ſzpovej KMK 1780, 73

kàmči prisl. vsaj: gori do nébe Ali kamcsi po globocsini zráka KAJ 1870, 14; da szi kamcsi edno (kravo) szprávi KAJ 1870, 77

Kàpernaum -a m Kafarnaum: I ti Kapernaum, ki ſzi do nebéſz zviſeni KŠ 1771, 36; Gda bi pa Jezus notri vKapernaum ſou KŠ 1771, 24; je prebivao vKapernaumi KŠ 1771, 12

kaštìgati -am nedov. kaznovati: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715; Hocse Bogh, vſze nyé kastigati SM 1747, 80; hocses Nevörne pa kaſtigati BKM 1789, 2; se proti postávi tistim, ki jo šče kaštigati AI 1878, 9; Jaſzem ſteri kaſtigam greihe ocsév TF 1715, 17; steri kastigam SM 1747, 46; ſteri kaſtigam Otſino nepravicsnoſzt KŠ 1754, 67; za moji grejhov volo kaſtigas KŠ 1754, 240; náſz na nas haſzek kastiga SM 1747, 30; Stere tak kaſtiga Boug KŠ 1754, 75; od tebe ſze kastigamo SM 1747, 85; za volo hüdoga kaſtigajo KŠ 1754, 221; Ki pride Grejsnike pa kaſtigat BKM 1789, 9; ino bode kastigal one, ki SM 1747, 15; kak da bi je kaſtigali KŠ 1771, 352; ſzam je kaſtigao KŠ 1771, 421; Kakda je kaſtigao Boug KMK 1780, 10; ſzo nász kastigali SM 1747, 30
kaštìgani -a -o kaznovan: ſzvojega vérta, ki je 's-nyouv vrét ednáko kaſtigani KM 1790, 72; Kakda je kaſtigani Kajn KM 1796, 9; Vészih prednyari do kastigani AIP 1876, br. 1, 8

kázati -žem nedov.
1. kazati, delati, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: Jesus, je zapovedal nám .. ino kázati, kai je on od Boga rendeluvan ſzodecz SM 1747, 15; ſzo naminyávali zmenkanye ſz. piſzma kázati KŠ 1771, A2b; Koga Otecz ſzprſztom káza BKM 1789, 67; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tou nam ká'zejo ete recsi KŠ 1754, 206; kak nasi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Te drüge [pesmi] pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; Goſzpodne pouti tvoie kási meni SM 1747, 93; Jaſz bodem tebi pout kázal SM 1747, 96; Duh te pravicze .. on bode kázal od méne SM 1747, 15; I vi bodete tüdi kázali SM 1747, 15; Tou je vprávdi kázalo BKM 1789, 99; Jôžek je svoje pisanye ino Ferkeci kázao BJ 1886, 5; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); szo Magyarom kázali, da je lepse KOJ 1848, 10
2. dajati podatke o čem: Ali kagda réd káse nám Bog SM 1747, 19; ſzvéta rejcs, ſtera nam ká'ze, ka ſzmo du'zni Bougi KŠ 1754, 7; Ete razlocsek szamo do 11 palecov ká'ze AI 1875, kaz. br. 6; centiméter pa cm. litera kazala AI 1875, kaz. br. 6
3. imeti kaj vidno, opazno: kertovinjecke nam kážejo, ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
4. biti izraz, posledica določenega stanja: nyemi znaſſim 'zivlejnyem na hüdo pout ká'zemo KŠ 1754, 39
5. imeti znake, iz katerih se da predvidevati kaj: gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; nej ſze je kázao za drejmajoucsega KM 1790, 56; Zaprva sze lepo kázalo AI 1875, kaz. br. 8
kazajóuči -a -e
1. kažoč: ocsiveſzno kázajoucsi po piſzmaj: ka je Jezus, te obecsani Kriſztus KŠ 1771, 400; Kázajôcsi nyim pôt szvetsztva KAJ 1848, 289; sze je pred nyimnazáj sztráh kazajoucs vlekla KOJ 1848, 119
2. kazalen: jeszo kázajoucsi, kakti: az KOJ 1833, 35; Kolkoféle jeszte zaiménov .. 4. kázajôcsi AIN 1876, 33
3. poskusen: Kazájôcsi broj AI 1875, kaz. br. 1; Prijátel-a kázajôcsi broj AI 1875, kaz. br. 8
kazéči -a -e kažoč: Dojka govorécsa i kazécsa KOJ 1845, 101
kázani -a -o kazan: i vu gledali kázani tvoj kejp ſze loucsi od tébe KM 1790, 38

kočáriti se -im se nedov. životariti, preživljati se: Borbála z-Polszkoga na csehszko pobegnoti primorana, sze je tam do szmrti po szikesnom kocsárila KOJ 1848, 53; Z-derov sze kocsárim szirmák KAJ 1870, 134

koláč -a m
1. hlebec kruha: je preci eden kolács krüha poszlála KAJ 1870, 62; Kelko kolácsov sze pecsé do leta KAJ 1870, 170; ſz-petimi kolácsmi gecsménoga kruha KM 1796, 102
2. potica: Z-pšenične mele žemlo, koláče, vertanike ali kruha pečéjo BJ 1886, 27

kònčimar prisl. vsaj: pohaszni moje trüde, koncsimár za nyih volo me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; ár v-drugi jezikaj naprej, ali koncsimár razlocseno sze vküpprikapcsijo KOJ 1833, 39; koncsimár z ednim sztopájom do pá bli'ze k-szvojemi cili AIP 1876, br. 8, 2

kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231

Körmendín -a m Körmend, kraj na Madžar-skem: Od Obtüja do Körmendina KOJ 1848, 16; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1

kràj -a m
1. kraj, del zemeljske površine: bi nasega kraja vino razglászili AI 1875, kaz. br. 8; stere je Balambér z-utrasnyih krajov Ázie privodo KOJ 1848, 3; Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike zdržávajo AI 1878, 7
2. določeno mesto v prostoru: Skolnik vszákomi vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7
3. konec, stran zemlje ali neba: liki bliſzk, ki ſze zbliſzne zednoga kraja, ki je pod nébov KŠ 1771, 229; Na ſzrejdi vilicze nyegove pa i toga potoka zetoga i zovoga kraja je 'zitka drejvo KŠ 1771, 807; szo sze Czaszara Friderika III. razbojniski seregi szkraja Krájnszkoga v-Horvatszko zemlo zaleteli KOJ 1848, 58; vnogo jezér lüdsztva, stero na vsze kraje oblé'ze prôti meni TA 1848, 4; Ar je ona prisla zkrajouv zemlé poſzlüſat modrouſzt Salamonovo KŠ 1771, 41; vküp ſzprávijo te odebráne nyegove od ſtiri vötrouv od edni krajouv nebéſz notri do drügi KŠ 1771, 81
4. rob obleke ali stran predmeta: da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; cserna tábla z-ednoga kraja po dúgom erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
5. izraža veliko mero lastnosti: Oh dobrouta koncza, i kraja nemajoucsa KM 1783, 149; Nejga Boug Kraja koncza nega tvojoj lübéznoſzti BKM 1789, 302

kràjni -a -o prid. skrajni: Zacsnovſi vu Judei Do ſzlejdnye zemlé krajne BKM 1789, 110

kràj vzéti ~ vzèmem dov. odvzeti, rešiti neprijetnega stanja: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; naſſo nevolo nam kraj vzeme KŠ 1754, 178; Rejcsi tvoje kraj od méne Ne vzemi KŠ 1754, 253; Kraj ſzo vzéli záto te kamen KŠ 1771, 305; Goſzpoud je tudi kraj vzéo tvoj grejh KŠ 1754, 198; I kraj je vzéo od czejne znányom ſzvoje 'zené KŠ 1771, 353
kràj vzéti se ~ vzèmem se ločiti se: i teda ſze kraj vzeme od nyih 'zenin KŠ 1771, 182
kràj vzéti ~ -a ~ -o odvzet, vzet: do tiſztoga dnéva, vſterom je kraj vzéti od náſz KŠ 1771, 343

kr̀čma -e ž krčma, gostilna: Po souli nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; vö ſzo prisli prouti nám notri do Appiuſovoga placza i ktrém krcsmám KŠ 1771, 428

Krìstušev in Krìstušov -a -o prid. Kristusov: steri Kristusev Vucſenik hocſe biti SM 1747, 28; Paveo Apoſtol Jezus Kriſztuſov KŠ 1771, 529; Vecſérja kriſtuſſeva TF 1715, 11; Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Kriſztuseva cséſzt KŠ 1754, 101; Sto je Kriſtuſova rodbina KŠ 1771, 37; Ni Kriſztuſova ſzmrt ne haſzni vſzákomi SŠ 1796, 23; nego pravicsno kriſtuſſevo Telou terpelo TF 1715, 40; právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Kriſztuſovo ſztanyé KŠ 1771, 10; vcsenyé Kriſztussevo SIZ 1807, 9; poſzvedocſiti zkerſzta kriſtuſſevoga TF 1715, 38; Mené je nei ſzrám Kristuſevoga Evangyelioma SM 1747, 18; notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; od Kriſtuſovoga rojſztva KŠ 1771, A3a; K-ſzvétoj Rani Krisztuſſovoga Rebra KM 1783, 69; nikákſe znamenye kriſtuſſeve kervi TF 1715, 40; nego za Kriſztuseve vrejdnoſzti volo KŠ 1754, 135; Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili SM 1747, 24; ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; kaibiſze kvecſérgyi Kriſtuſſevoi pripüſzto TF 1715, 48; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Kristussevo praviczo SM 1747, 20; ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; Düsno zvelicsanye v-Kriſztusevo vrejdnoſzt vüpanye polo'si SŠ 1796, 23; Vu Kriſztusevom vrejmeni pa ſteri Farizeus KŠ 1754, 11b; koteri ſzo po Kriſztuſovom rojſztvi vAfriko odplavali KŠ 1771, A6a; Pravicza po Jezus Kriſztuſovoj vöri KŠ 1771, 453; Pred Kriſztusevov Vecsérjov KŠ 1754, 234; Vucseniczi kriſtuſſevi TF 1715, 19; örocsniczke Kriſztusevi KŠ 1754, 137; ſzliſavſi vu vouzi del Kriſztuſova KŠ 1771, 35; vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 132; mleiko návuka nebeſzkoga kriſtusevim vernim predkláda TF 1715, 7; csigli v-nisternom táli negubi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; ſzem zlasztivnimi Kriſzusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b

krívec -vca m krivec: Kardinál Luthera za krivcza nájdenoga prigovárja KOJ 1845, 57; Krivczi sze ogiblejo Goszpodé KOJ 1845, 28; Krivci otemnejnya Bele II. sztrepetani szo KOJ 1848, 27; i na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; je krivce do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123

kr̀v krví ž
1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39
2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b)
3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22

kuráža -e ž pogum: Potom je Vougrom Kurása tak narászla, da szo KOJ 1848, 8; kurá'so szo doubili Törci vu nezgovornoj vno'sini do meszta Zentha vu Vogerszki prisütati KOJ 1848, 100

lakét in lahkét -a m
1. del roke med zapestjem in komolcem: Ulna Lakét KMS 1780, A7b; 'Zidovje csi do laktá neoperéjo rouk, ne jejjo KŠ 1771, 122; Csi sze nam rame v-laktê nebi obracsale KAJ 1870, 34
2. stara dolžinska mera: 4. Lahkét AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875; Sto pa zváſz ſzkrblivajoucs more pridati k Viſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 20; z-kêm je návada meriti? Szabô z-laktom, teszács z-colom KAJ 1870, 65; I zmero je nyegovo zidino na ſztou ſtirideſzét i ſtiri lakti ſzclovecsov merov KŠ 1771, 806; ár ſzo nej dálecs bili od zemlé, nego liki na dvejſztou lakti KŠ 1771, 334; Goliát, fotiv, séſzt lakti, i edno poudlanczo viſziki KM 1796, 55; nego je i ober vſzejh gour, i náj visiſſi bregouv voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Vküp 148 ¾ lahkétov je toliko kak 115” 58' AI 1875, kaz. br. 6

làloka tudi láuloka -e ž čeljust, gobec: Laloka Ál KM 1790, 92(a); Áll; laloka KOJ 1833, 150; propadno je tam na zemli le'séco ſzomárſzko laloko KM 1796, 49; Prêdnyi tál gláve, od csela do lalok, sze lice ali obráz zové KAJ 1870, 31; prvo ribo vö potégni, i odpri ji laloko KŠ 1771, 57; sterim Cslovik more vüzdo ino kantár vu lauloke polositi SM 1747, 96

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine