Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja
, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
bràt
bráta
samostalnik moškega spola
moška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
brat
koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
brat v
césta
-e
samostalnik ženskega spola
širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
cesta v/na
,
cesta od/do/iz
,
cesta med/ob/pri
,
cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
čàs
čása
samostalnik moškega spola
potek, trajanje vsega v prostoru
čas
priti
omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
čas
od/do česa
,
čas
brez česa/koga
,
čas
iz česa, od kdaj
,
čas
po čem/kom
,
čas
pri čem/kom
,
čas
pred čim/kom
,
čas
med čim/kom
,
čas
s kom/čim
,
čas
na čem, kje
,
čas
v čem, kje
,
čas
ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
čas za
člôvek
-éka
samostalnik moškega spola
navadno v povedku
bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
biti človek
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
človek
česa
,
človek
z/s čim
,
človek
v čem, kje
,
človek
za kaj
,
človek
po čem
,
človek
brez česa
,
človek
pri čem
,
človek
pod čim
,
človek
med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
človek
komu/čemu kaj, kako
,
človek
na čem
,
človek
brez česa
,
človek
iz česa, od kod
,
človek
pri čem, kje
,
človek
ob čem, kje
,
človek
čez kaj, kje
,
človek
do koga/česa
,
človek
proti komu/čemu
,
človek
pod čim, kje
dêbel
-éla -o
pridevnik
razsežen, obsežen
kaj biti debel
od–do česa, koliko
,
kaj biti debel
okoli/okrog česa, koliko
tolst, rejen, masten
kdo/kaj biti debel
kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
debelejši od
dóber
dôbra -o
pridevnik
prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dober za
,
dober z/s/do
,
dober v/na
,
dober pri
,
boljši od
,
najboljši med/izmed
dobróta
-e
samostalnik ženskega spola
lastnost človeka
dobrota
koga
,
dobrota
do koga
,
dobrota
s čim
navadno v množini
lastnost stvari
dobrota
česa
,
dobrota
iz/z česa
,
dobrota
v/na čem, kje
,
dobrota
za koga/kaj
dôlg
1
-á
samostalnik moškega spola
materialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
dolg
koga/česa
,
dolg
v čem
,
dolg
iz česa, od kod
,
dolg
za kaj
,
dolg
na koga/kaj
,
dolg
po čem, kod
,
dolg
zaradi koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dolg do
dôlg
2
-a -o
pridevnik
razsežen, obsežen, obširen
kaj biti dolg
kot kaj
,
kaj biti najdaljši
v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dolg od–do
,
daljši od
,
dolg/daljši za
,
dolg po
dôlžen
dolžán dôlžna -o
pridevnik
navadno s prejemnikom v dajalniku
neporavnan, neplačan
kdo/kaj biti dolžen
komu koliko česa
navadno s prejemnikom v dajalniku
obvezan komu kaj izkazati, storiti
kdo/kaj biti dolžen
komu kaj
,
kdo/kaj biti dolžen
komu kaj, koliko
zavezan ravnati skladno s predpisi
kdo/kaj biti dolžen
kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dolžen za
gŕd
-a -o
pridevnik
negativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
kdo/kaj biti grd
kot kaj/kdo
,
kdo/kaj biti grd
kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
najgrši na
,
grd do/z/s
,
grši/najgrši od
hčí
hčére
samostalnik ženskega spola
ženska oseba v razmerju do svojih staršev
hči
koga
,
hči
kdo/kaj
razmerje med matično izhodiščno enoto in iz nje novonastalo enoto
hči
česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
hči iz
jézen
-zna -o
pridevnik
stanje negativnega čustva, ki povzroča odklonilen odnos, razmerje
kdo biti jezen
,
kdo biti jezen
kot kdo/kaj
,
opisati koga kot jeznega
nasproten kot posledica negativnega čustva in odlonilnega odnosa, razmerja do koga, česa
kdo biti jezen
zaradi koga/česa
,
kdo biti jezen
nad kom/čim
,
kdo biti jezen
po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
jezen na
korák
-a
samostalnik moškega spola
premik noge pri hoji, teku, stopnje v poteku
korak
kam
,
korak
glede česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
korak k/proti
,
korak za/v
,
korak z/s
,
korak pred
,
korak do
lastnína
-e
samostalnik ženskega spola
pravna pravica do česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
lastnina nad
,
lastnina v/na/iz
lép
-a -o
pridevnik
pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
kdo/kaj biti lep
kako
pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
kdo/kaj biti lep
koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
lep za
,
lep/najlepši v
,
lepši od
,
najlepši med/izmed
lepó
dobro
lepo
za koga/kaj, kako
,
lepo
v/na kaj, kako
,
lepo
po čem, kako
,
lepo
do česa, kako
prijetno, prijazno
lepo
za koga/kaj, kako
,
lepo
od koga
,
lepo
v/na kaj, kako
,
lepo
v/na čem, kako
,
lepo
do koga/česa, kako
léto
-a
samostalnik srednjega spola
časovna enota, obdobje, ki se navadno začne 1. januarja in traja do 31. decembra
leto
česa
,
leto
v/na čem, kje
,
leto
po čem, kdaj
,
leto
pred čim, kdaj
,
leto
s čim
časovna enota dvanajstih mesecev, ki se začenja in končuje glede na določeno dejavnost, značilnost
leto
česa
časovna enota za označevanje starosti, življenjske dobe
leto
česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
leto od
,
leto za
líst
-a
samostalnik moškega spola
ploščat del rastline, navadno izrastek iz stebla, veje
list
česa
ploščat kos česa, navadno papirja, tudi testa, pločevine
list
česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
list za
,
list z/s
,
list v
,
list iz
líter
-tra
samostalnik moškega spola
osnovna enota za prostornino
liter
česa
,
liter
na kaj/koga, koliko
,
liter
do kaj, koliko
,
liter
po čem/kom, po koliko
,
liter
s čim, kako
,
liter
pri čem, kje, kdaj
tudi v prenesenem pomenu
posoda za prostorsko enoto, steklenica
liter
v/na čem, kje
,
liter
za kaj/koga
máti
mátere
samostalnik ženskega spola
tudi v prenesenem pomenu
ženska oseba v razmerju do svojega otroka
mati
koga
,
mati
kdo/kaj
stanovski, poklicni položaj
mati
kdo/kaj
izvor česa
mati
česa
móč
-í
samostalnik ženskega spola
značilnost česa, koga za opravljanje svoje funkcije in prenašanje naporov
moč
česa/koga
,
moč
pri čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
moč za
,
moč v
,
moč nad
,
moč do
môški
-ega
samostalnik moškega spola
človek moškega spola v dozoreli dobi
moški
česa
,
moški
v čem, kdaj, kje
nosilec glede na položaj, vlogo, poklic
moški
s čim
,
moški
na kaj
,
moški
na čem, kje
,
moški
iz česa, od kod
narávnost
položaj, gibanje v ravni črti
naravnost
v/na kaj, kam
,
naravnost
proti komu/čemu, kam
,
naravnost
do česa/koga, do kam
nós
-ú
samostalnik moškega spola
sprednji del obraza, namenjen vohu
nosovi
koga/česa
sprednji štrleči del česa
nos
česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
nos za
,
nos do
ôče
-éta
samostalnik moškega spola
tudi v prenesenem pomenu
moška oseba v razmerju do svojega otroka
oče
koga/česa
začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa
oče
česa
oddáljen
-a -o
pridevnik
nebližnji, nebližji
kdo/kaj biti oddaljen
od koga/česa, od kod
,
kdo/kaj biti oddaljen
okoli/okrog koliko česa
,
kdo/kaj biti oddaljen
do koliko česa, koliko
osnôven
-vna -o
pridevnik
bistven, najpomembnejši
kdo/kaj biti osnoven
,
kdo/kaj biti osnoven
pri čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
osnoven za
podstáva
-e
samostalnik ženskega spola
osnova, temelj
podstava
česa
,
podstava
za kaj
podlaga, izhodišče
podstava
česa
pogòj
-ója
samostalnik moškega spola
navadno s prilastkom
dejansko stanje, ki omogoča potek, uresničitev česa
pogoj
česa
,
pogoj
iz česa
,
pogoj
v/na čem, kje
,
pogoj
po čem
,
pogoj
glede česa
razmere
pogoj
česa/koga
,
pogoj
pri kom/čem, kje
,
pogoj
v/na čem, kje
,
pogoj
glede česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
pogoj za
polítika
-e
samostalnik ženskega spola
urejanje družbe in odločanje o razmerah
politika
česa/koga
,
politika
v/na čem, kje, kdaj
,
politika
do česa/koga
,
politika
za kaj/koga
merila in načela o urejanju določenega področja
politika
česa/koga
,
politika
v/na čem, kje
,
politika
do česa/koga
,
politika
za kaj/koga
pôln
-a -o
pridevnik
zaseden v največji možni meri
kdo/kaj biti poln
česa
,
kaj biti poln
do česa, koliko
,
kdo/kaj biti poln
s čim/kom
največji po meri, stopnji
kdo/kaj biti poln
česa
celoten, celovit
kaj biti poln
s čim
ponížen
-žna -o
pridevnik
podrejen
kdo biti ponižen
kot kdo/kaj
,
kdo biti ponižen
s kom
,
kdo biti ponižen
do koga/česa
,
kdo biti ponižen
pred kom/čim
neizrazit, skromen
kdo biti ponižen
do koga/česa
,
kdo biti ponižen
pred kom/čim
poslúh
-a
samostalnik moškega spola
razločevanje tonov
posluh
pri čem, kje
dojemanje, sprejemanje
posluh
do česa/koga
,
posluh
pri čem/kom, kje
,
posluh
za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
posluh za
poštèn
-êna -o
pridevnik
nagnjen k dobremu, ustreznemu
kdo/kaj biti pošten
do koga/česa
,
kdo/kaj biti bolj/manj pošten
od koga/česa
,
kdo/kaj biti pošten
v/pri čem, kje
,
kdo/kaj biti pošten
s kom/čim
,
kdo/kaj biti prepošten
za koga/kaj
navadno ekspresivno
ustrezen, primeren
kaj biti pošten
glede na kaj
intenziven, obsežen, nepričakovan
kaj biti pošten
glede na kaj
pot
-í
samostalnik ženskega spola
ozek pas zemljišča za hojo, vožnjo v določeni smeri ali smer poteka česa
pot
skozi/čez kaj, kod
proces, potek, razvoj, življenje česa, koga
pot
česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
pot od/iz/do
,
pot v/na
,
pot k/proti
,
pot za
,
pot med
potnína
-e
samostalnik ženskega spola
denar za pot
potnina
do česa, do kod, kam
,
potnina
iz česa, od kod
pôzen
-zna -o
pridevnik
časovno že preveč oddaljen
kdo/kaj biti pozen
za kaj/koga
,
kdo/kaj biti pozen
s čim
,
kdo/kaj biti pozen
pri/v čem
prepozno dozorjen
kdo/kaj biti pozen
za kaj
,
kdo/kaj biti pozen
pri čem
pôzno
na koncu načrtovanega časa, roka
pozno
česa, kdaj
,
pozno
v/na kaj, kdaj, kam
,
pozno
v/na čem, kdaj, kje
,
pozno
za kaj/koga
,
najpozneje
do česa, do kdaj
,
pozno
po čem, kdaj
pravočásno
v načrtovanem času
pravočasno
do česa/koga, kam
,
pravočasno
za koga/kaj
prestróg
-a -o
pridevnik
preveč strog
kdo/kaj biti prestrog
do koga/česa
,
kdo/kaj biti prestrog
za koga/kaj
presuròv
-ôva -o
pridevnik
preveč grob
kdo/kaj biti presurov
do koga/česa
,
kdo/kaj biti presurov
s kom/čim
preveč neugoden
kaj/kdo biti presurov
za koga/kaj
prijázen
-zna -o
pridevnik
prijateljski
kdo/kaj biti prijazen
do koga/česa
,
kdo/kaj biti prijazen
s kom/čim
prijeten, dostopen
kaj biti prijazen
do koga
,
kaj biti prijazen
za koga/kaj
ugoden, neškodljiv
kdo/kaj biti prijazen
do koga/česa
,
kaj biti prijazen
s kom/čim
,
kaj biti prijazen
za koga/kaj
prijáznost
-i
samostalnik ženskega spola
pozitivna lastnost
prijaznost
v/na čem, kje, kdaj
,
prijaznost
za koga/kaj
naklonjeno dejanje, ravnanje
prijaznost
do koga/česa
,
prijaznost
pri čem, kje, kdaj
,
prijaznost
s kom/čim
priprávljenost
-i
samostalnik ženskega spola
stanje zavedanja, kaj se pričakuje
pripravljenost
do česa/koga
,
pripravljenost
zaradi česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
pripravljenost za/na
,
pripravljenost pred
pŕt
-a
samostalnik moškega spola
tkanina za pokrivanje in zavijanje
prt
za kaj
,
prt
s čim
,
prt
okrog/okoli česa
ráj
-a
samostalnik moškega spola
kraj popolnega ugodja, veselja in sreče
raj
na čem, kje
,
raj
pod čim, kje
ugodje, sreča
raj
na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
raj za
rázred
-éda
samostalnik moškega spola
stopnja in enota izobraževanja v šolah
razred
česa/koga
,
razred
s kom
ljudje z enakim materialnim in vplivnim statusom v družbi
razred
koga
,
razred
s čim/kom
navadno s prilastkom
razdelitev glede na enake značilnosti
razred
česa/koga
,
razred
s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
razred za
rók
-a
samostalnik moškega spola
dogovorjeno omejeno trajanje
rok
česa
,
rok
za kaj
,
rok
do česa, do kdaj
sêstra
-e
samostalnik ženskega spola
ženska oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
sestra
koga
,
sestra
kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
sestra v/na
,
sestra za
séver
-a
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje eno odglavnih strani neba
od/s severa
proti čemu
skrajni del določene zemljepisne ali politične enote
sever
česa
,
od severa
do česa
veter, ki piha s severa
sever
iz česa, od kod
sín
-a
samostalnik moškega spola
moška oseba v razmerju do svojih staršev
sin
koga
,
sin
kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
sin iz
sìt
síta -o
pridevnik
nepotreben, poln hrane
kdo/kaj biti sit
česa
,
sit
do česa, do kod, do kdaj, koliko
prepoln zlasti neprijetnosti
kdo/kaj biti sit
česa/koga
,
sit
do česa, do kod, koliko
skŕb
-í
samostalnik ženskega spola
občutek nemira, tesnobe, strahu
skrb
zaradi/glede česa
,
skrb
ob čem
dolžnost, obveza
skrb
pri čem
,
skrb
okoli/okrog koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
skrb za
skrômen
-mna -o
pridevnik
nezahteven, enostaven
kdo/kaj biti skromen
pri čem
,
kdo biti skromen
glede česa
,
kaj biti skromnejše
od česa
količinsko majhen
kdo/kaj biti skromen
glede česa
,
kaj biti skromnejše
od česa / od kdaj
raznovrstno neobsežen, preprost
kaj biti skromenjše
od česa
slàb
slába -o
pridevnik
negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, neuspešen
kdo/kaj biti slab/slabši
po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
slab v/na/pri
,
slab za
,
slab do
,
slabši/najslabši od/izmed/med
slepôta
-e
samostalnik ženskega spola
stanje slepega
slepota
koga/česa
,
slepota
za kaj
,
slepota
v/na čem, kje, kdaj, kako
,
slepota
pri kom, kdaj
smér
-í
samostalnik ženskega spola
določanje gibanja
smer
od/do česa
,
smer
iz/z/s česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
smer proti/k
,
smer v/na
,
smer za
soródnik
-a
samostalnik moškega spola
bitje v razmerju do drugega bitja, s katerim imata skupnega prednika
sorodnik
koga/česa
,
sorodnik
v čem, kako
,
sorodniki
po kom/čem
,
sorodnik
iz česa, kako
stvar v primerjavi z drugimi stvarmi z enakimi ali podobnimi lastnostmi
sorodnik
česa
,
sorodnik
iz česa, kako
srédnji
-a -e
pridevnik
sredinski glede na položaj, lego
kdo/kaj biti srednji
med kom/čim
,
kdo/kaj biti srednji
v/na čem, kje
sredinski glede na velikost, obseg, količino
kdo/kaj biti srednji
med kom/čim
,
kaj preiti s srednjih
na kaj
sredinski glede na vrednotenje
kaj biti srednje
iz česa, od kod
,
kaj biti srednji
v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
srednji do
,
srednji izmed
stàr
stára -o
pridevnik
količina let ali drugih časovnih enot od rojstva ali nastanka; lahko tudi mnogoleten, predozorel, v zadnjem obdobju življenja, bivanja
kdo/kaj biti star
koliko
,
kdo/kaj biti star
koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
star do
,
star za
,
star po
,
starejši od
,
najstarejši od
,
najstarejši med
stôpnja
-e
samostalnik ženskega spola
razvrstitvena enota pri nastajanju, razvoju
stopnja
česa
,
stopnja
v/na čem, kje, kdaj
,
stopnja
za kaj/koga
,
stopnja
po čem, kdaj
,
stopnja
na kaj
obseg stanja, pojava
stopnja
česa
,
stopnja
v/na čem, kje, kdaj
,
stopnja
za kaj
,
stopnja
po čem
,
stopnja
na kaj
stróg
-a -o
pridevnik
dosleden, discipliniran
kdo/kaj biti strog
z/s kom/čim
,
kdo/kaj biti strog
pri čem, kje
,
kdo/kaj biti strožji
za koga/kaj
,
kdo/kaj biti strog
glede koga /česa
neprizanesljiv, neizprosen
kdo/kaj biti strog/strožji
do koga/česa
,
kdo/kaj biti strožji
od koga/česa
zelo izrazit glede na lastnosti
kaj biti strog
zaradi česa
,
kaj biti strog
po čem, kako
suròv
-ôva -o
pridevnik
nasilen, žaljiv
kdo/kaj biti surov
do koga/česa
,
kdo biti surov
s kom/čim
zelo neugoden
kaj biti surov
za kaj/koga
téža
-e
samostalnik ženskega spola
pritisk na podlago
teža
česa
,
teža
v/na čem, kje, kdaj, kako
,
teža
pri kom/čem
,
teža
za kaj
težavnost, obremenitev
teža
česa
,
teža
v/na čem, kje, kdaj, kako otrok
,
teža
pri čem, kje
,
teža
za koga/kaj
visoka stopnja vrednosti, pomembnosti
teža
česa
,
teža
v/na čem, kje, kdaj, kako
,
teža
pri čem, kje
,
teža
za koga/kaj
težáven
-vna -o
pridevnik
težek, zahteven
kaj biti težaven
,
kaj biti težaven
zaradi česa
,
kaj biti težaven
za koga/kaj
poln neprijetnosti, trpljenja
kaj biti težaven
,
kaj biti težaven
zaradi česa
,
kaj biti težaven
za koga
neprilagodljiv
kdo biti težaven
,
kdo biti težaven
zaradi česa
,
kdo/kaj biti težaven
za koga/kaj
têžek
težák têžka -o
pridevnik
nelahek, debel
kdo/kaj biti težek
koliko
zahteven, zapleten
kaj biti težek
neprijeten, bremenilen, naporen
kdo/kaj biti težek
koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
težji od
,
težek/težji za
,
najtežji med
tón
-a
samostalnik moškega spola
zvok
ton
česa
,
ton
v/na čem, kje
,
ton
s čim
ena barva iz iste barvne osnove
ton
česa
,
ton
v/na čem, kje
,
ton
s čim
navadno s prilastkom
način, posebnost govorjenja, pisanja
ton
česa
,
ton
v/na čem, kje
,
ton
s čim
,
ton
do koga/kaj
továriš
-a
samostalnik moškega spola
moški v prijateljskem razmerju do druge osebe
tovariš
iz česa, od kod
,
tovariš
v čem, kje, kdaj
tovarišíca
-e
samostalnik ženskega spola
ženska v prijateljskem razmerju do druge osebe
tovarišica
za kaj
,
tovarišica
v čem, kje, kdaj
tŕden
-dna -o
pridevnik
vzdržljiv, močen
kaj biti trden/trdnejši
kot kaj
,
kaj/kdo biti trden
do česa, kako
,
kaj/kdo biti trden/trdnejši
od česa/koga
,
kdo/kaj biti trden
v čem, kje
,
kaj biti trden/trdnejši
za kaj
odločen, neomahljiv
kdo biti trden
kot kaj
,
kdo biti trden
v/pri čem
,
kdo biti trden
za kaj
verodostojen, nedvoumen
kaj/kdo biti trden/najtrdnejši
v čem, kje
tŕmast
-a -o
pridevnik
nepopustljivo vztrajen
kdo/kaj biti trmast
kot kaj
,
kdo/kaj biti trmast
do koga
,
kdo/kaj biti bolj trmast
od koga/česa
,
kdo/kaj biti trmast
glede česa
ekspresivno
težko spremenljiv
kaj biti trmast
za kaj
,
kaj biti trmast
pri čem, kje
úlica
-e
samostalnik ženskega spola
namenska pot
ulica
koga
,
ulica
v/na čem, kje
,
ulica
s čim/kom
,
ulica
do česa, do kod
ekspresivno
nekultivirano okolje
ulica
proti komu/čemu
,
ulica
s čim
úren
-rna -o
pridevnik
hiter, gibčen
kdo/kaj biti uren
,
kdo biti uren
s čim
,
kdo/kaj biti uren
pri čem
veljáva
-e
samostalnik ženskega spola
moč, opredeljena z zakonom, vplivom
veljava
česa
,
veljava
od/do
,
veljava
čez kaj, kdaj
,
veljava
s čim, kdaj
,
veljava
pri kom/čem, kje
veljávnost
-i
samostalnik ženskega spola
lastnost, ki izhaja iz ustaljene vrednosti
veljavnost
česa
,
veljavnost
za kaj/koga, kako, koliko
,
veljavnost
od/do
,
veljavnost
na kaj, kako, kdaj
,
veljavnost
na/v/pri čem/kom, kje, kdaj
višína
-e
samostalnik ženskega spola
veličina navzgor
višina
česa
,
višina
od/do česa
,
višina
v čem, kje, kdaj
,
višina
okoli česa, koliko
količina, obseg
višina
česa
,
višina
od/do česa
,
višina
v čem
,
višina
okoli česa, koliko
stopnja
višina
česa
,
višina
od/do česa
,
višina
v čem
vljúden
-dna -o
pridevnik
prijazen
kdo biti vljuden
do koga
,
kdo biti vljuden
s kom
vmés
položaj med dvema točkama v prostoru in času
vmes
med kom/čim, kdaj
vzporedno
vmes
med čim, kdaj, kako
,
vmes
ob čem, kdaj
,
vmes
na kaj, kako
vólja
-e
samostalnik ženskega spola
hotenje, pripravljenost
volja
koga
,
volja
za kaj
,
volja
do česa
,
volja
po čem/kom
,
volja
pri kom/čem
razpoloženje
volja
koga/česa
,
volja
s čim/kom
,
volja
pri kom/čem
,
volja
zaradi koga/česa
vráta
vrát
samostalnik srednjega spola
odprtina za dostop
vrata
česa
,
vrata
v/na kaj, kam
,
vrata
za koga/kaj
,
vrata
do česa
prostor med dvema mejnikoma
vrata
za kaj
prehod med območji
vrata
v/na kaj, kam
ekspresivno
možnost
vrata
za kaj
,
vrata
do česa/koga
vzhòd
vzhóda
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje vzid sonca in s tem stran neba
od vzhoda
do česa
,
od vzhoda
proti čemu
,
z/iz vzhoda
na kaj
del zemljepisne in hkrati politične enote
vzhod
česa
,
od vzhoda
do česa
,
od vzhoda
proti čemu
,
z/iz vzhoda
na/v kaj, kam
začétek
-tka
samostalnik moškega spola
prvi trenutek obstajanja, delovanja
začetek
česa
,
začetek
ob čem, kdaj
,
od začetka
do česa
,
začetek
v/na čem, kje, kdaj
prvo mesto v razvrstitvi
začetek
česa
,
od začetka
do česa
,
začetek
v/na čem, kje, kdaj
,
začetek
s čim/kom
izhodišče obsega, celote
začetek
česa
,
začetek
v/na čem, kje, kdaj
zahòd
-óda
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba
od zahoda
proti čemu
,
zahod
s čim
,
na zahod(u)
do česa
del zemljepisne in hkrati politične enote
od zahoda
proti čemu
,
zahod
s čim
,
(na) zahod(u)
do česa
zaslúžen
-žna -o
pridevnik
priznan, vreden
kdo biti zaslužen
na/v/pri čem, kje, kdaj
potreben, pomemben
kdo/kaj biti zaslužen
za kaj
zavést
-i
samostalnik ženskega spola
celota vedenj in spoznanj
zavest
koga/česa
,
zavest
o čem/kom
,
zavest
pri kom/čem
,
zavest
za kaj
,
zavest
v čem/kom, kje, kdaj
dolžnost, poslanstvo
zavest
koga/česa
,
zavest
med kom
,
zavest
za kaj
zavíst
-i
samostalnik ženskega spola
občutek nezadovoljstva zaradi primerjave z drugimi
zavist
do koga/česa
,
zavist
zaradi česa/koga
,
zavist
med kom/čim, kje
,
zavist
pri kom, kje
zlát
-a -o
pridevnik
vreden, dragocen glede na zlato
kaj biti zlato
s čim
zelo dober
kdo biti zlat
do česa/koga
,
kaj biti zlat
s čim
najuspešnejši
kdo biti zlat
v/na/pri čem, kje
,
kdo biti zlat
s čim/kom
zméren
-rna -o
pridevnik
nepretiran, sprejemljiv
kaj biti zmeren
do kakšen
,
kdo/kaj biti zmeren
pri/v čem, kje
zvést
-a -o
pridevnik
vztrajen, zanesljiv
kdo biti zvest
kot kdo/kaj
,
kdo biti zvest
komu/čemu
,
kdo biti/ostati zvest
koliko
,
kdo biti/ostati zvest
do česa, do kdaj
,
kdo biti/ostati zvest
v čem, kje
skladen, usklajen
kdo biti zvest
čemu
zvéza
-e
samostalnik ženskega spola
povezava
zveza
s čim/kom
,
zveza
med kom/čim
,
zveza
v/na čem, kje, kdaj
,
zveza
pri kom/čem, kje
skupnost z enako dejavnostjo, interesi
zveza
za kaj/koga
,
zveza
med kom/čim
,
zveza
v/na čem, kje, kdaj
,
zveza
pri kom/čem, kje
žaljív
-a -o
pridevnik
nesramen
kaj biti žaljiv
za koga/kaj
,
kdo/kaj biti žaljiv
do koga/česa
žêlja
-e
samostalnik ženskega spola
čustvena potreba
želja
koga
,
želja
za kaj/koga
,
želja
za čim
,
želja
s čim
,
želja
o čem
,
želja
do česa
žív
-a -o
pridevnik
razvijajoč, rastoč
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje, kdaj
,
kdo biti živ
med kom, kje
,
kdo/kaj biti živ
od/do česa, od/do kdaj
delujoč, tvoren, aktiven
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti živ
med kom/čim, kje, kdaj
,
kaj biti (bolj) živ
od/do česa, od/do kdaj
resničen, dejanski
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje
,
kaj biti živ
med kom/čim, kje
živahen
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje
,
kaj biti živ
med čim, kje
,
kdo/kaj biti bolj živ
od česa
Število zadetkov: 94