Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobríčina1 -e m (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine
dobríčina2 -e ž (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobríčina1 -e m, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: stari ~; Bil je velik ~
dobríčina2 -e ž, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: Stara ~ se je vsemu čudil(a)
..íčina ž. prip. obr. (ȋ) člov. 'nosilec lastnosti' dobríčina
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Število zadetkov: 8