Tiskanje

absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|

adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago

agentúra -e ž (ȗ) ~ in špedicija agencija; pojm. dobro služiti z ~o; slabš. onemogočati tujo ~o |skrivno poizvedovanje, vohunstvo|

àrdún razpolož. medm. (ȁȗ) neknj. pog. Dobro smo jih, ~

artíst -a m, člov. (ȋ) cirkuški ~; poud. pesnik ~ |ki zelo dobro obvlada pesniške oblike|
artístka -e ž, člov. (ȋ)

bene.. prvi del podr. zlož. |dobro| benefícij, benevolénten, beneficírati

blágor2 povdk. (ȃ) ~ ti, da si zdrav; Pravi ~ (je), da se je dobro končalo

bógme razpolož. medm. (ọ̑) star. ~, dobro se držiš |prav zares|

bólje1 in bóljše nač. prisl. (ọ̑; ọ̑); gl. dobro1

bólje2 in bóljše povdk. (ọ̑; ọ̑); gl. dobro2

braníšče -a s (í) |prostor, kraj|: dobro naravno ~

bránjen -a -o (á) ~a postojanka; šport. žarg. dobro ~a žoga
bránjenost -i ž, pojm. (á)

cágati -am nedov. -ajóč, -áje; cáganje (á) neknj. ljud.: ~ pred odločitvijo obotavljati se, omahovati; Ne cagaj, vse bo še dobro ne obupuj

cvêsti cvêtem nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, -i -íte, -óč; cvêtel -tla, star. cvèl cvêla; cvetênje; (cvèst/cvêst) (é) Jablana ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Trgovina ~e |dobro uspeva|; prim. cvèsti, cveteti

če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~

čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|

dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

déti1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́)
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu
déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

dôbro1 nač. prisl. bólj(š)e (ó; ọ̑) ~ gospodariti; ~ prenašati vročino; ~ živeti; ~ vzgojen; Zbudili so ga, ko je komaj ~ zaspal; publ. izvedeti iz ~ obveščenih krogov; Vidi in sliši ~ |razločno, jasno|

dôbro2 povdk. bólj(š)e (ó; ọ̑) Zanj bo ~, če bo delal; Ta predlog bi bilo ~ upoštevati; ~ bi bilo, če bi začeli; Zdaj mi je ~; ~, da si ostal doma; Še ~, da ga poslušajo; ~, bo vsaj vedel, pri čem je; ~, zdaj razumem; Bilo mu je ~ tam

dobro.. prvi del podr. zlož. dobrobít; dobrodélen, dobrodúšen, dobrosŕčen

dobrojédec -dca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad dobro je|
dobrojédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
dobrojédčev -a -o (ẹ̑) poud.

domá mestov. prostor. prisl. (ȃ) stanovati ~; ~ pri starših; pri nas ~; obleka za ~; pridelati vse ~; biti, ostati ~; knj. pog. biti ~ v čem |dobro se spoznati na kaj|; Bodite kakor ~

dopísništvo -a s, pojm. (ȋ) dobro organizirano ~; redk. poslovno ~ dopisovanje; števn. tuja in domača ~a |dopisniški uradi|

dopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopolnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ zaloge živil; dopolnjevati kaj z/s čim ~ tradicijo z novo vsebino
dopolnjeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom ~ ~ s sogovornikom; Prijatelja se dobro ~eta

drséti -ím nedov. dŕsi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drsênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Smuči dobro ~ijo; poud. drseti v kaj ~ ~ propad |bližati se čemu slabemu|; brezos. Na poledenelem pločniku zelo ~i; brezos. drseti komu V teh čevljih mi ~i

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

ev.. [poudarjeno èv] predp. |dobro, prav; srečno, lepo| evfoníja, evforíja, evharistíja, evlalíja, evtanazíja; Evfemíja, Evgénija

fabulírati -am nedov. -ajóč; fabulíranje (ȋ) Pisatelj dobro ~a |oblikuje, ustvarja zgodbo|

fedrírati -am nedov. (ȋ) neknj. pog. vzmet dobro ~a

fíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fíksanje (ȋ) neknj. pog. koga zmerjati, nadlegovati
fíksati ga -am ga (ȋ) neknj. pog. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Dobro smo ga fiksali

fín -a -o; -êjši -a -e (ȋ; ȇ) ~ pesek; poud. ~a družina |ugledna, veljavna|; iron. ~e metode |grde|; knj. pog.: ~ zrak čist, svež; ~a kava okusna; ~a šala duhovita, domiselna; ~o pecivo boljše, izbrano; ~o sadje dobro, kvalitetno
fíni -a -o (ȋ) ~ omet; ~o brušenje
fínost -i ž, pojm. (í)

funkcionálno [ijo] nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ opremiti stanovanje |primerno, dobro|; ~ organizirana družba

fúrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúranje (ȗ) neknj. ljud.: voziti, prevažati; dobro ~ata se ujemata, skladata

garažíran -a -o (ȋ) Avto je ~ in dobro ohranjen
garažíranost -i ž, pojm. (ȋ)

góditi -im nedov. -èč -éča; gódenje (ọ́; ọ̑) neobč. prijati, dobro deti: komu/čemu Ta barva ~i očem; Toplota mu ~i; ~i mu, da ga ljudje ubogajo

godíti se -ím se nedov. gôdi se -íte se; -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Take stvari so se vedno godile |dogajale|; s smiselnim osebkom goditi se komu ~i ~ mu kot v nebesih; poud. Tebi se pa ~i |Zelo dobro ti je|

goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|

gospôda -e ž, skup. (ó) grajska ~; slabš. jara ~; poud. Sosedovi ~i se res dobro godi |sosedom|; star. ~ so se znali zabavati se je znala

gostíti2 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga z/s čim ~ prijatelje z vinom; poud. Še en liter, danes ~im jaz |poravnam račun, plačam|
gostíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |dobro jesti, piti|: z/s čim ~ ~ z divjačino

govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini

gustírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; gustíranje (ȋ) neknj. pog. z užitkom jesti, piti: kaj ~ dobro vino
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi

hladíti -ím nedov. hládi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, hlajèn -êna; hlajénje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vino; poud. ~ strast |pomirjati, zmanjševati|; hladiti komu kaj ~ bolniku čelo; Ventilator dobro ~i
hladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci

hò medm. (ȍ) posnem. ~ ~ ~, se je krohotal; razpolož. ~, kakšna reva si; ~ ~, dobro te je zavrnila

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

hránjen -a -o (á) biti dobro, slabo ~
hránjenost -i ž, pojm. (á)

hvála3 čustvov. člen. (á) ~ lepa; Kako se imate? -Hvala, dobro; Dober tek! -Hvala, enako; Dobro se je izteklo, ~ bogú; ~, ne kadim

igrán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~a predstava; Njegova jeza je ~a |nepristna|
igráni -a -o (á) ~ film
igránost -i ž, pojm. (á)

ìlegála -e ž, pojm. (ȉȃ) podpirati ~o; bojevati se iz ~e; preiti v ~o; publ. biti v ~i biti ilegalen; skup., publ. ~ je dobro obveščena ilegalci

imé -na s (ẹ̑) napisati ~; poklicati po ~u, z ~om; v ~u koga kaj napraviti; pojm., poud.: imeti ~ |ugled, priznanje|; jemati dekletu dobro ~ |sloves neomadeževanosti|

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

izbórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) neobč. zelo dobro, izvrstno: ~ kuhati

izdelováti -újem nedov. izdelovánje; drugo gl. delovati (á ȗ) kaj ~ čevlje, stroje, zdravila; Kipar ~uje še zadnje podrobnosti; Učenec dobro, slabo ~uje |uspeva v šoli|

izkoríščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izkoríščanje (í) koga/kaj dobro ~ prosti čas; ~ delavce; ~ stroje; ~ rudnike

izmojstríti -ím dov. izmójstril -íla, nam. izmojstrít/izmojstrìt; izmojstrênje; drugo gl. mojstriti (í/ȋ í) redk. koga/kaj Kovač ga je dobro izmojstril izučil, usposobil; ~ nasprotja, težave obvladati jih, biti jim kos

izúrjen -a -o; bolj ~ (ȗ) biti dobro ~
izúrjeni -a -o (ȗ) ~ vojak, mornar
izúrjenost -i ž, pojm. (ȗ)

izvedèn -êna -o (ȅ é é) dobro ~ načrt
izvedêni -a -o (é) jezikosl. ~a beseda izpeljana beseda, izpeljanka
izvedênost -i ž, pojm. (é)

kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode

komponíran -a -o (ȋ) za klavir ~a skladba; neobč. Prizor na sliki je dobro ~
komponíranost -i ž, pojm. (ȋ)

komunikatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) Ta človek je zelo ~ prilagodljiv, družaben; Slikar hoče biti ~ razumljiv, dojemljiv
komunikatívni -a -o (ȋ) dobro delujoč ~ sistem komunikacijski sistem
komunikatívnost -i ž, pojm. (ȋ)

komunikatívno ozirn. prisl. (ȋ) Te vasi so ~ dobro povezane z mestom prometno

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

kŕcniti -em dov. kŕcnjen -a; kŕcnjenje (ŕ ȓ) koga po čem Močno ga je krcnil po nosu; poud. Dobro si ga krcnil |mu učinkovito odgovoril, ga zavrnil|

kŕmljen -a -o (ŕ) Konj je dobro ~
kŕmljenost -i ž, pojm. (ŕ)

krónika -e ž (ọ́) brati stare ~e; kulturna ~; publ. črna ~; poud. biti živa ~ česa |dobro se spominjati dogodkov|

kupčíja -e ž, pojm. (ȋ) napraviti dobro ~o; ogoljufati koga pri ~i; slabš. kravja ~ |ravnanje v škodo tretje osebe|; pešaj. trgovanje, trgovina

kvalitétno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) ~ pripravljeni tečaji dobro, kakovostno

ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|
ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|

ločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; ločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ okužene bolnike od drugih; ~ dobro od slabega
ločeváti se -újem se (á ȗ) nestrok. po dvajsetih letih zakona se ločevati |strok. se razvezovati|

májhno mer. prisl. (ȃ) pokr. malo, nekoliko: Nemško govori dobro, angleško pa ~ razume; ~ drugače

manevrírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; manevríranje (ȋ) Ladja je začela ~; manevrirati z/s čim dobro ~ z volanom ravnati, upravljati; ~ z vojaško enoto razporejati se, premikati se

markíran -a -o (ȋ) dobro ~a pot (označena, zaznamovana); jezikosl. slogovno ~ zaznamovan
markírani -a -o (ȋ) kem. ~e spojine
markíranost -i ž, pojm. (ȋ)

máska -e ž (ȃ) natakniti (si) ~o; plinska ~; pustne ~e; Igralec ima dobro ~o; zunanji blišč kot ~ notranje revščine krinka; člov. nastop mask; snov., kozm. izmiti ~o

metodolóško ozirn. prisl. (ọ̑) ~ je problem dobro obdelan |glede na metodologijo, metode|

míšljen -a -o (ȋ) dobro ~ nasvet; ~i so zlasti prebivalci mest

mnênje -a s (é) imeti dobro ~ o čem; ~ komisije; To je le njegovo ~; spremeniti ~; vprašati za ~; Glede vzgoje sta različnega ~a; publ. Bili so ~a, da to ni bila nesreča menili so

mojstrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mojstrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga/kaj ~ slabe navade obvladovati, premagovati; dobro ~ verze oblikovati, pisati; ~ v tovarni |biti mojster|

mójstrsko primer. prisl. (ọ́) poud. ~ opraviti nalogo |zelo dobro|

môlsti môlzem [u̯s u̯z] nedov. -i -ite, -èč -éča; môlzel -zla, môlst, môlzen -a; môlzenje; (môlst/mòlst) (ó) kaj ~ kozo; poud. molsti koga ~ delavce, starše |izkoriščati|; Krava slabo, dobro ~e |daje mleko|

motórček -čka m (ọ̑) manjš. ~ brezhibno deluje; poud. |dobro motorno kolo|

nagájati tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|

naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom

nakopáti -kópljem tudi nakopáti -ám dov. nakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ dobro rudo; poud. nakopati komu koga/kaj ~ staršem skrbi |obremeniti jih s skrbmi|

nalégati -am nedov. -ajóč, -áje; naléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč.: Na mesto ~a megla lega; Sneg dobro ~ na podlago se prijemlje

naletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ prijatelja; ~ ~ vozilo pred seboj; publ. ~ ~ dober sprejem doživeti dober sprejem, biti dobro sprejet
naletéti se -ím se (ẹ́ í) na kaj Na med se je naletela muha

naméstništvo -a s, pojm. (ẹ̑) dobro plačano ~; števn. poslati prošnjo ~u

nàmreč tudi námreč prir. vez. (ȁ; ȃ) pojasnj. Midva, ~ brat in jaz, se dobro razumeva; Temu znancu piše samo enkrat na leto, ~ za rojstni dan; Tam, ~ pri sosedovih, je veliko novega; Bili so brez dolgov, brez uradno znanih ~; vzročn. Udeležba na zboru je bila zelo majhna, veliko ljudi je ~ že na dopustu; Vsi so vznemirjeni, zdaj gre ~ za pomembne stvari

napíliti -im dov. napíljen -a; napíljenje (í ȋ) kaj ~ jekleno palico
napíliti se -im se (í ȋ) šol. žarg. kaj ~ ~ zgodovino |dobro se naučiti|

napísan -a -o (í) dobro ~ članek; Povest je ~a zelo poljudno
napísano -ega s, pojm. (ȋ) seznaniti se z ~im o književnosti

napôl2 in na pôl [-u̯] mer. prisl. (ȏ) ~ kuhan krompir; ~ prazen avtobus; biti samo ~ pod streho; govoriti ~ za šalo, ~ zares; ~ se vzdigniti; poud. narediti kaj samo ~ |površno|; samo ~ poznati koga |ne dobro, nekoliko|

naspáti se -spím se dov., nam. naspàt se; drugo gl. spati (á í) dobro se naspati

nazajtrkováti se -újem se dov.; drugo gl. zajtrkovati (á ȗ) Pred odhodom se je dobro nazajtrkoval

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

nè gledé na predl. zv. (ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) kljub: ~ ~ ~ različnost mnenj je sodelovanje dobro; Kupijo vse, ~ ~ ~ to, kakšne kakovosti je blago

nègotôvo2 povdk. (ȅó) ~ je, ali bo dobro prevladalo slabo

némščina -e ž, pojm. (ẹ́) dobro razumeti ~o; kočevska ~

nèposnemljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ način, poskus; poud. ~o literarno delo |zelo dobro|
nèposnemljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèprávnik -a m, člov. (ȅȃ) Kot ~ se je dobro znašel na sodišču
nèprávnica -e ž, člov. (ȅȃ)
nèprávničin -a -o (ȅȃ)

nosíti nósim nedov. nôsi -íte, -èč -éča; nôsil -íla, nôsit, nóšen -a; nóšenje; (nôsit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kovček; ~ ranjenca; ~ brado, dolge lase; poud.: Spet ga ~i luna |je zmeden, neuravnovešen|; Noge ga več ne ~ijo |ne more več hoditi|; ~ glavo v torbi, naprodaj |izpostavljati se smrtni nevarnosti|; ~ stroške selitve → plačati, poravnati; nositi komu kaj ~ delavcem malico; Kje si pa bila? -Nosila sem očetu zajtrk na travnik |nesla|; ~ sosedi šivat; poud. ~ učitelju na nos, na ušesa |pripovedovati, kar se ne bi smelo|
nosíti se nósim se (í/ȋ ọ́) To blago se dobro ~i; poud.: čudno, ošabno se nositi |se vesti|; ~ ~ pokonci |ponosno, samozavestno stopati, hoditi|; ~ ~ po najnovejši modi |oblačiti se|

obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kaže
obétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč dan
obétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi

obiskán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~ turistični kraj
obiskánost -i ž, pojm. (á)

obléčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) biti dobro, toplo ~
obléčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

obležán -a -o; bolj ~ (á) redk. dobro ~o vino uležano
obležánost -i ž, pojm. (á) redk. uležanost

obnêsti se -nêsem se dov.; drugo gl. nesti (é) Kupčija se ni obnesla |posrečila|; knj. pog. Kot voznik se je dobro obnesel izkazal

obrodíti -ím dov. obródil -íla, nam. obrodít/obrodìt, obrodèn -êna in obrojèn -êna; drugo gl. roditi (í/ȋ í) kaj Drevje ni obrodilo sadu; Krompir je letos dobro obrodil

obúnkati -am dov. -an -ana; obúnkanje (ȗ) poud. |natepsti, pretepsti|: koga Dobro so ga obunkali

obút -a -o (ȗ) biti dobro ~
obútost -i ž, pojm. (ȗ)

obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsem
obveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|
obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~a
obveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

očála očál s mn. (ȃ) natakniti si ~; ~ za gledanje od blizu; sončna ~; brati brez očal |dobro videti|

odklénkati -am dov. odklénkanje (ẹ̑) Zvon je odklenkal; s smiselnim osebkom, poud. odklenkati komu/čemu Takim ljudem je zdaj odklenkalo |jim ni več tako dobro|; Pri njej mu je odklenkalo |izgubil je njeno naklonjenost|

odlégati -a nedov. odléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu Bolniku polagoma ~a
odlégati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) pokr. napredovati, potekati: komu Oranje se jima dobro ~a

odrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrívanje (í) koga/kaj ~ napadalca; Plavalec ~a vodo; odrivati koga/kaj od česa ~ ljudi od vrat; odrivati koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom
odrívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ tal; Skakalec se dobro ~a

odsédati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odsédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ še zadnje dneve pouka
odsédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Delo se dobro ~a |napreduje, poteka|

ohránjen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) dobro ~a jabolka; poud. biti še dobro ~ za svoja leta |ne biti po videzu star|
ohránjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)

O. K. okrajš. okay |dobro, prav, v redu|

ókêj1 -- -- (ọ̑ȇ) sleng. ~ kosilo |dobro, zadovoljivo|

ókêj2 soglaš. člen. (ọ̑ȇ) sleng. ~, takoj pridem |dobro, prav, v redu|

óptika -e ž, pojm. (ọ́) zakoni ~e; publ. gledati na dogodke z ~o kritika z očmi, z vidika; skup. fotoaparat z dobro ~o |sistemom leč|; števn., prakt.sp. |trgovina|

osénčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) zeleno ~e oči; dobro ~e risbe
osénčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

oskrúniti -im dov. oskrúnjen -a; oskrúnjenje (ú ȗ) koga/kaj ~ grob; poud. ~ spomin na koga |omadeževati|; poud. oskruniti komu koga/kaj ~ znancu dobro ime |osramotiti|

osladkán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~ čaj
osladkánost -i ž, pojm. (á)

osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~

oznáčen -a -o (ȃ) slabo ~a smučišča; jezikosl. Ta izraz je stilno ~ zaznamovan
oznáčeni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ besedni red zaznamovani besedni red
oznáčeno -ega s, pojm. (ȃ) Vse ~ je dobro vidno; filoz. |pomen, vsebina znamenja|
oznáčenost -i ž, pojm. (ȃ)

partíja -e ž (ȋ) |igra|: šahovska ~; ~ taroka; člov., neknj. pog. Veljala je za dobro ~o bogato nevesto; žarg. odpotovati s prvo ~o skupino

pásati pášem nedov. pásanje (ȃ) neknj. pog. Po kosilu bi pasalo vino prijalo, dobro delo; neknj. pog. pasati komu Ta obleka ji ne ~e ne pristaja

perféktno nač. prisl. (ẹ̑) knj. pog. ~ govoriti več jezikov odlično, zelo dobro

pétkrat količ. kratn. prisl. (ẹ̑) ~ ponoviti; ~ večji; poud. ~ premisliti kaj |dobro|

plát -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) pešaj. stran, del: sprednja ~ hiše; jezikovna, oblikovna ~ romana; biti dobro opremljen po tehnični ~i tehnično; knj. pog. druga ~ medalje |stvar z drugega, nasprotnega vidika|; poud. dobiti jih po zadnji ~i po zadnjici

plénjati -am nedov. -ajóč, -áje; plénjanje (ẹ́; ẹ̑) star.: Sadno drevje ~a dobro rodi, uspeva; Pšenica dobro ~a |daje pri mlačvi veliko zrnje|

plús1 -a m (ȗ) napisati ~ ‹+› med številki; žarg.: pretehtati ~e in minuse |dobre in slabe strani|; šteti komu kaj v ~ v dobro; ~ v bilanci presežek, dobiček

pobírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pobíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamne iz reke; ~ visoke davke; poud. Bolezen ga ~a |zaradi bolezni slabi, hira|; publ. ~ nagrade na tekmovanjih dobivati; pobirati komu kaj ~ jetnikom orožje
pobírati jo -am jo (í ȋ; ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ iz mesta |hitro hoditi, iti|
pobírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. ~ ~ s tal |vstajati|; pokr. pobirati se z/s kom dobro se pobirati s kom se razumeti, ujemati

počútje -a s, pojm. (ȗ) dobro, slabo ~

podkúrjen -a -o; bolj ~ (ú) dobro ~a peč
podkúrjenost -i ž, pojm. (ú)

podpréti -prèm dov. -ì -íte; podpŕl -a, -èt/-ét, podpŕt -a; podpŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ poškodovanca, da ne pade; ~ načrt
podpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ z dobro malico |dobro malicati|

podpŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) dobro ~ steber; publ. računalniško ~o prevajanje; poud. biti dobro ~ za na pot |nahranjen, okrepčan|
podpŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

podstávljen -a -o (ȃ) neobč., redk. filozofsko ~ janzenizem utemeljen; ~a bomba podtaknjena; pokr. biti dobro ~ čvrst, krepek
podstávljenost -i ž, pojm. (ȃ)

podučèn -êna -o (ȅ é é) star. poučèn: biti dobro ~ o čem
podučênost -i ž, pojm. (é) star. poučenost

pogájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogájanje (á) neobč. meriti, zadevati: kaj ~ cilj; Strelci dobro ~ajo

pogodèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. zadet: dobro ~ značaj v romanu; biti ~ v rame
pogodênost -i ž, pojm. (é) neobč. zadetost

pogodljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) neobč.: ~ dovtip duhovit, domiseln; ~a puščica |dobro zadevajoča|
pogodljívost -i ž, pojm. (í) neobč.

pokônci1 nač. prisl. (ó) postavljati kaj ~; planiti, skočiti ~; stati ~; spraviti koga ~ (s čim); Upanje ga drži ~; nositi glavo ~ |biti ponosen, samozavesten|; Ob tem so mu šli lasje ~ ustrašil se je, bil je zgrožen; Pet otrok je spravila ~ vzredila, vzgojila; poud. Prazna vreča ne stoji ~ |Brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro|

pokrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pokrívanje (í) koga/kaj z/s čim ~ hišo z opeko; ~ otroka z odejo; publ. ~ stanovanjske potrebe zadovoljevati; prakt.sp. Bela barva dobro ~a
pokrívati se -am se (í) z/s čim ~ ~ s klobukom

pomérjen -a -o (ẹ̑) dobro ~ strel

pómniti -im nedov. pómnjen -a; pómnjenje (ọ̑) neobč. koga/kaj Starega očeta ne ~im več dobro se ne spominjam; Le pomni, še žal ti bo |izraža grožnjo, svarilo|; dov., redk. Otrok to z lahkoto ~i si zapomni

popustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ vrv, vajeti; popustiti komu/čemu ~ otroku; poud. ~ pri delu, v stroki |ne več toliko, tako dobro delati|

popúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; popúščanje (ú) kaj ~ vrv; popuščati komu/čemu ~ otrokom; poud. ~ pri delu |ne več toliko, tako dobro delati|

porabljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) dobro ~ predmet
porabljívost -i ž, pojm. (í)

poredíti -ím dov. porédil -íla, nam. poredít/poredìt; drugo gl. rediti (í/ȋ í) kaj ~ prašiče pred prodajo; poud. porediti koga Kar dobro ga je poredila |zredila|
poredíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ po bolezni |zrediti se|

poskóbljan -a -o; bolj ~ (ọ̑) dobro ~a deska
poskóbljanost -i ž, pojm. (ọ̑)

poslužíti in poslúžiti -im dov. poslúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) komu Pripravljen jim je ~ → ustreči; Ta stvar mu bo dobro poslužila → pomagala; poslužiti koga z/s čim ~ gosta z narezkom in vinom → postreči, pogostiti
poslužíti se in poslúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú) česa ~ ~ zvijače uporabiti jo; Poslužite se → vzemite, postrezite si, izvolite

posnémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; posnémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ živalske glasove; ~ koga v oblačenju; ~ mleko; posnemati kaj iz česa neobč. Iz tega bi lahko posnemali, da dobro živi spoznavali, ugotavljali

posréčeno nač. prisl. (ẹ̑) poud. ~ izbrani primeri |dobro, primerno|

póst féstum prisl. zv. (ọ̑ ẹ̑) lat. cit. izvedeti za kaj ~ ~ po koncu; Dobro premisli, da ne bo očitkov ~ ~ pozneje

potém1 in potèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ)
1. Zdaj nimam časa, pridi ~; Malo ~ jih je srečal; Jedli so juho, ~ pečenko, nazadnje pecivo |za tem|
2. Dobro premisli, ~ odgovori; Najprej je obljubljal, ~ pa si je premislil

poučèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) o čem biti dobro ~ ~ stvari
poučêni -ega m, člov. (é) zaupati ~emu
poučênost -i ž, pojm. (é)

povédan -a -o (ẹ̑) dobro ~a zgodba
povédano -ega s, pojm. (ẹ̑) razumeti ~o

povrníti in povŕniti -em dov. povŕnjenje; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) komu kaj ~ obrtniku stroške; povrniti kaj z/s čim ~ dobro z dobrim
povrníti se in povŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) komu Bolezen se mu je povrnila; neobč. ~ ~ s potovanja vrniti se

pózitivno2 in pozitívno povdk. (ọ̑; ȋ) ~ je, da ima delo dobro

poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem

práti pêrem nedov. pêri -íte, -óč; prál -a, prát, prán -a; pránje; (-àt) (á é) kaj ~ perilo; neknj. pog.: ~ posodo pomivati; ~ si lase umivati si; prati koga neknj. pog. Mati ga je prala |je prala njegovo perilo|; poud. Doma ga pošteno ~ejo |oštevajo, opominjajo|
práti se pêrem se (á é) To blago se dobro ~e

predôbro nač. prisl. (ó) poud.: ~ poznati koga |zelo dobro|; ~ ga pozna, da mu ne bi zaupal |preveč dobro|

preklémansko mer. prisl. (ẹ́/ẹ̑) poud. |zelo|: ~ se dolgočasiti; ~ dobro igrati

prekrvljèn -êna -o in prekŕvljen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ȓ) dobro ~ organ
prekrvljênost -i in prekŕvljenost -i ž, pojm. (é; ȓ)

preméšen -a -o; bolj ~ (ẹ́) dobro ~o testo
preméšenost -i ž, pojm. (ẹ́)

premlatíti in premlátiti -im dov. premlátenje; drugo gl. mlatiti (í/ȋ/á á) kaj dobro ~ snope; poud. premlatiti koga |natepsti, pretepsti|

prenášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge
prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom; prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge

prenêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ bolnika v drugo sobo; poud. ~ veliko krivic |prestati, pretrpeti|; ~ pripombe v rokopis; ~ sliko na daljavo; dobro ~ zdravilo; prenesti kaj na koga/kaj ~ dedne lastnosti na potomstvo; ~ odgovornost na drugega
prenêsti se -nêsem se (é) Klice se ~ejo tudi z dotikom; prenesti se na koga/kaj Nemir se bo prenesel tudi nanje

prepečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ krompir
prepečênost -i ž, pojm. (é)

prepêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. prepekó; prepečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj dobro ~ meso; poud. Sonce jih je dodobra prepeklo |ogrelo, razgrelo|
prepêči se -pêčem se (é) Krompir se je prepekel

preračúnati -am dov. -an -ana; preračúnanje (ȗ) kaj z očmi ~ razdaljo; dobro ~ svoj zagovor; teh. ~ stroj |ugotoviti mere, lastnosti stroja|; preračunati kaj na koga/kaj ~ porabo vode na vse stanovalce; preračunati kaj v kaj ~ tolarje v marke

prerešetán -a -o; bolj ~ (á) poud. dobro ~ problem |pretresen, premišljen|; pospraviti ~o žito; poud. biti ves ~ od krogel |prestreljen|
prerešetánost -i ž, pojm. (á)

presenétiti -im dov. presenéčen -a; presenéčenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj z/s čim ~ starše z darilom; omilj. ~ tatu pri kraji |ujeti, zalotiti|; publ. Moštvo je na zadnji tekmi presenetilo |je zelo dobro igralo|

preslíniti -im dov. preslínjen -a; preslínjenje (í ȋ) kaj dobro prežvečiti in ~ hrano

presušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ les; poud. biti čisto ~ |zelo žejen|
presušênost -i ž, pojm. (é)

presušíti -ím dov. presúšil -íla, nam. presušít/presušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; vet. Krava je zaradi bolezni presušila |nehala dajati mleko|
presušíti se -ím se (í/ȋ í) Premaz se je dobro presušil

preštudírati -am dov. -an -ana; preštudíranje (ȋ) koga/kaj ~ učno snov; poud. dobro ~ podatke |preučiti|

pretéto mer. prisl. (ẹ̑) omilj. |prekleto|: ~ dobro mu gre

preudárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) dobro ~ načrt
preudárjenost -i ž, pojm. (ȃ)

preváljati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; preváljanje (á) kaj dobro ~ testo
preváljati se -am se (á) Žival se je prevaljala po blatu

prevetrèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~a dolina
prevetrênost -i ž, pojm. (é)

prevréti -vrèm dov., nam. prevrèt/prevrét; prevrét -a; prevrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) kaj ~ jed; Mleko naj dobro ~e

prezráčen -a -o; bolj ~ (ȃ) dobro ~ prostor
prezráčenost -i ž, pojm. (ȃ)

prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo
prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a

prikázati tudi prikazáti -kážem dov. prikázanje; drugo gl. kazati (á/á á) koga/kaj ~ delovanje naprave; publ. ~ dobro igro dobro igrati; ~ koga v najboljši luči
prikázati se tudi prikazáti se -kážem se (á/á á) Na pragu se je prikazal neznanec; poud. Da se mi ne ~eš več domov |ne prideš|; prikazati se komu V sanjah se ji je prikazal pokojni mož; ver. Marija se je večkrat prikazala

príma4 povdk. (ȋ) neknj. pog. ~ je, da si prišel zelo dobro

primér -éra m, v zvezi z na na primér → na prímer (ẹ̑) dokazati trditev na ~ih; posplošiti načelo na vse ~e; ~ sožitja med rastlino in živaljo; Dobro je gojiti kak šport, na prímer plavanje; Bili so na prímer časi, ko je bila lakota; publ. V ~u dežja predstava odpade če bo dež; zdrav. žarg. Ambulanta sprejema vse ~e bolnike, poškodovance

primòjdúš2 in primojdúš razpolož. medm. (ȍú/ȗ; ú/ȗ) kletv. Preveč dobro se mu godi, ~

priprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priprávljanje (á) koga/kaj za koga/kaj ~ letalo za let; ~ tekmovalce za tekmo; ~ večerjo; pripravljati koga/kaj na kaj ~ sorodnike na slabo novico; poud. pripravljati koga/kaj ob kaj ~ politika ob dobro ime |jemati mu ugled|; pripravljati komu/čemu kaj ~ družini večerjo
priprávljati se -am se (á) k/h čemu ~ ~ k pisanju; brezos. Pripravljalo se je k dežju; pripravljati se za kaj ~ ~ ~ izpit

prislúhniti -em dov. prislúhnjenje (ú ȗ) komu/čemu ~ govorniku; neobč. ~ prijateljevim željam |pokazati zanimanje, razumevanje zanje|; nedov., publ. Radi ~emo dobri glasbi poslušamo dobro glasbo

pristájati2 -am nedov. -ajóč; pristájanje (á; ȃ) komu/čemu Ta barva dobro ~a lasem; Modra obleka ji ~a; redk. pristajati k/h komu/čemu Ta barva ~a k njenim lasem njenim lasem

priznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priznávanje (ȃ) koga/kaj ~ napake; ~ umetnike; priznavati komu/čemu kaj ~ dekletom ljubezen; priznavati koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za sina; priznavati koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ knjigo za dobro
priznaváti se -am se (ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ člana manjšine

priželéti -ím dov.; drugo gl. želeti (ẹ́ í) star. komu/čemu kaj ~ godovniku vse dobro zaželeti

prmòjkrváv in prmojkrváv razpolož. medm. (ȍȃ; ȃ) ~, to si pa dobro opravil

pródaj -- m, pojm. (ọ̑) star.: imeti česa dovolj za ~ za prodajo; iti dobro v ~ dobro se prodajati
na pródaj tudi napródaj namer. prisl. zv. (ọ̑) dati posestvo ~ ~; gnati kravo ~ ~ prodat
na pródaj tudi napródaj povdk. zv. (ọ̑) Hiša je ~ ~; imeti kaj ~ ~

prodája -e ž, pojm. (ȃ) ~ blaga; dati kaj v ~o; publ. iti dobro v ~o dobro se prodajati; števn., prakt.sp. šef ~e prodajnega oddelka

promovíran -a -o; bolj ~ (ȋ) publ. dobro ~a knjiga; biti ~ na dunajski univerzi |doseči doktorski naslov na dunajski univerzi|
promovíranost -i ž, pojm. (ȋ)

proučèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ pojav
proučênost -i ž, pojm. (é)

pŕvič zapored. prisl. (ȓ) ~ je vozil slabo, drugič zelo dobro; Licitator: Kdo da več — ~, drugič, tretjič; ~ iti kam, delati kaj; poud. ~ in zadnjič ti bom rekel |samo enkrat|

računovódstvo -a s, pojm. (ọ̑) imeti dobro organizirano ~; števn. delati v ~u

razcvetéti se -ím se dov. razcvetênje; drugo gl. cveteti (ẹ́ í) Češnja se je razcvetela; poud.: Obrt se je razcvetela |dobro uspeva|; Rob hlač se je razcvetel |raztrgal, razcefral|; prim. razcvêsti se, razcvèsti se

razčlénjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) dobro ~ problem; ~a obala
razčlénjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

razgíban -a -o; bolj ~ (í; ȋ) dobro ~i prsti; poud. ~e barve |raznovrstne, žive|; neobč. ~a pokrajina gričevnata, hribovita
razgíbanost -i ž, pojm. (í; ȋ)

razigrán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ otrok; poud.: ~ ples |živahen, hiter|; biti ~e volje |zelo vesel, dobro razpoložen|
razigránost -i ž, pojm. (á) vrisniti od ~i

razigráti -ám dov. razigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj Prijetna družba jih je razigrala; neobč. ~ domišljijo koga |razvneti|
razigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ kot otrok; publ. Nogometaši so se razigrali šele na koncu tekme |začeli uspešno, dobro igrati|

razlágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razláganje (ȃ) kaj ~ knjige po polici; ~ predpise |pojasnjevati|; razlagati komu/čemu kaj ~ sodelavcu svoje načrte; Učitelj dobro ~a

razločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ barve; ~ ljudi v temi; razločevati koga/kaj od koga/česa ~ kak pojav od drugega; neobč. To ga ~uje ~ drugih ljudi loči
razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči; neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se

razmejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razmejevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ zemljišča; ~ duševne pojave med seboj; neobč. razmejevati koga/kaj od koga/česa ~ dobro od slabega ločevati

razmejíti -ím dov. razmêjil -íla, nam. razmejít/razmejìt, razmejèn -êna; drugo gl. mejiti (í/ȋ í) kaj ~ zemljišča; ~ realizem in naturalizem; neobč. razmejiti koga/kaj od koga/česa ~ dobro od slabega ločiti

razmísliti -im dov. razmíšljen -a (í ȋ) kaj dobro ~ vso stvar; neobč. razmisliti koga Delo jih potolaži in ~i raztrese; razmisliti o kom/čem ~ ~ posledicah

razplêsti -plêtem dov. razpletênje; drugo gl. plesti (é) kaj ~ lase; ~ zgodbo
razplêsti se -plêtem se (é) Korenine so se razpletle na vse strani; poud. Vse se je dobro razpletlo |izšlo, končalo|

razpoložíti -ím dov. razpolôži -íte; razpolóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga Nič ga ne more ~ napraviti dobro razpoloženega; star. razpoložiti kaj ~ stvari po mizi razložiti, razpostaviti
razpoložíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. postati dobro razpoložen; star. ~ ~ po klopi udobno leči

razpoznáti -znám dov. razpoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ mater po glasu; neobč. ~ ponesrečenca prepoznati; ~ predmete; neobč. razpoznati koga/kaj od koga/česa ~ dobro od zlega ločiti
razpoznáti se -ám se (á ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se

razpredèn -êna -o in razpréden -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ̑) gosto ~a trta; poud. dobro ~a trgovina |razširjena, razporejena|
razpredênost -i in razprédenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

raztápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; raztápljanje (á; ȃ) kaj ~ sladkor
raztápljati se -am se (á; ȃ) poud.: Megla se počasi ~a |izginja|; ~ ~ v ugodju |zelo dobro se počutiti|

razvíden -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ dokaz; neobč.: ~ načrt pregleden; dobro ~ znak viden, jasen
razvídnost -i ž, pojm. (í)

rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|

réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u

rédkokjé zaim. poljubn. prostor. prisl. (ẹ́ẹ́/ẹ̑) ~ se tako dobro počuti kot na morju

rézen1 -zna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) ~a kosa |ki dobro reže|
rézni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a ploskev
réznost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

rezóč● -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) režoč 2: dobro ~ nož

režóč2 -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) dobro ~ nož

rodíti -ím dvovid. rôdi -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít, rôjen -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroka; Drevje ~i le redke sadeže; poud. roditi komu kaj Rodila mu je hčerko; Krompir dobro ~i
rodíti se -ím se (í/ȋ í) komu ~ ~ delavcu; poud.: Rodil se jima je sin |Dobila sta sina|; ~ ~ pod srečno zvezdo |imeti ugodne življenjske razmere|; nevtr. Franc Kovač, rojen leta 1900; Ana Zore, rojena Dolenc

saperlòt in saperlót razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, dobro je povedal |prav res|

sávna -e ž, pojm. (ȃ) dobro se počutiti po ~i; števn. hotel z bazenom in ~o

seskočíti -skóčim [sə in se] dov. seskóčenje; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) ~ s konja; šport. Telovadec je dobro seskočil

sestòp -ópa [sə in se] m, pojm. (ȍ ọ́) ~ z vrha (gore); števn. dobro označen ~

seznánjen -a -o [sə in se]; bolj ~ (á) z/s čim biti dobro ~ s problemi
seznánjenost -i [sə in se] ž, pojm. (á)

shájati -am nedov. -ajóč, -áje; shájanje (ȃ) z/s kom/čim težko ~ s plačo; dobro ~ s sodelavci; shajati brez koga/česa Brez očal ne more ~

sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|

sijájno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud.: ~ se zabavati |zelo dobro|; ~ okrašen |razkošno|

sijájno2 povdk. (ȃ) poud. ~ bo, ko se bomo spet videli |zelo dobro|

situíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. biti dobro ~ bogat, premožen
situíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč.

skalíti1 -ím dov. skálil -íla, nam. skalít/skalìt; skaljênje; drugo gl. kaliti1 (í/ȋ í) kaj ~ vodo; poud. skaliti komu kaj ~ nasprotniku dobro voljo |pokvariti|
skalíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i

skonstruíran -a -o; bolj ~ (ȋ) dobro ~ stroj; slabš. ~a obtožba |izmišljena|
skonstruíranost -i ž, pojm. (ȋ)

skrúniti -im nedov. -èč -éča; skrúnjen -a; skrúnjenje (ú ȗ) kaj ~ spomenike; poud. skruniti komu kaj ~ profesorju dobro ime |mu jemati ugled, veljavo|

slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i

slabó2 povdk. (ọ̑) ~ je, da toliko kadiš; v nikalnih stavkih Ni ~, ne pritožujem se |kar dobro je|; slabo komu V avtobusu ji je vedno ~; slabo za koga/kaj Če bo deževalo, bo to ~ ~ grozdje; slabo z/s kom/čim Z očetom je ~

slepíti -ím nedov. slépi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, slepljèn -êna; slepljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Luč me ~i; poud. ~ dekle s praznimi besedami |jo goljufati, varati|; Bliski so slepili oči
slepíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~, da bo še vse dobro |varati se|

slíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; slíkanje (ȋ) koga/kaj ~ otroke; ~ pokrajino; ~ želodec; poud. Film dobro ~a življenje zapornikov |prikazuje|; ~ na les, platno; ~ v olju, akvarelu
slíkati se -am se (ȋ) ~ ~ za osebno izkaznico

služíti in slúžiti -im nedov. slúži -te in -íte, -èč -éča; slúžil -íla, slúžit, slúžen -a; slúženje; (slúžit) (í/ȋ/ú ú) ~ pri železnici; služiti koga/kaj ~ denar; star. ~ cesarja biti vojak; poud. ~ kruh |pridobivati osnovne materialne dobrine|; ~ vojsko, vojaški rok; služiti komu/čemu Avtomobil mu dobro ~i; poud. ~ domovini |prizadevno delati za domovino|; publ. Stavba ne ~i svojemu namenu se ne uporablja, za kar je bila zgrajena; služiti za koga/kaj ~ ~ hlapca; Kuhinja ~i hkrati za dnevno sobo se uporablja

sobóten -tna -o (ọ̑) poud. biti ves ~ |dobro razpoložen, brezskrben|
sobótni -a -o (ọ̑) ~ izlet

sóftvêrsko ozirn. prisl. (ọ̑ȇ) rač. ~ dobro opremljen programsko

solídno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ opraviti delo ustrezno, kakovostno, dobro; ~ postrežen dobro

sožítje -a s, pojm. (ȋ) dobro ~ v družini

specialitéta -e [ija] ž (ẹ̑) prodajati ~e iz vse Evrope (posebnosti); postreči s ~o; poud. Njegova ~ so avtomobili |Na avtomobile se dobro spozna|

spodóbiti se -im se nedov. (ọ́ ọ̑; ọ̑) Tako govorjenje se ne ~i; poud.: človek, kot se ~i |pošten, neoporečen|; kosilo, kot se ~i |dobro, izdatno|; spodobiti se komu Mlademu fantu se to ne ~i; spodobiti se za koga Za uglednega župana se podkupovanje volivcev ne ~i

spregovoríti -ím dov., nam. spregovôrit in spregovorít/spregovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) Otrok je zgodaj spregovoril; spregovoriti kaj ~ nekaj besed; spregovoriti kaj za koga ~ dobro besedo za obdolženca; spregovoriti o kom/čem v članku ~ ~ pisateljevem delu

sréča2 povdk. (ẹ́) Prava ~ je, da se je vse dobro končalo; Sama ~ (je), da je tako

sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah

stártati -am dov. stártanje (ȃ) Tekač ~a; avt. žarg. Motor ne ~a ne vžge; publ.: Zaradi poškodbe na tekmovanju ne bo startal nastopil; dobro ~ v spomladanskem delu tekmovanja začeti tekmovati

stilizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ plesni gib; Zakon ni dobro ~ |(slogovno) oblikovan|
stilizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

stôlček -čka [u̯č] m (ó; ȏ) manjš. sedeti na ~u; poud. potegovati se za ~ |za dobro službo, dober položaj|

strokôvno nač. prisl. (ó/ȏ) ~ se izpopolniti; ~ utemeljen; ~ opravljeno delo dobro

suponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; suponíranje (ȋ) kaj Zakon ~a osebno svobodo predpostavlja; Pri prevajalcu ~amo dobro poznavanje kulture pričakujemo, predvidevamo; ~am, da to ni namenjeno meni menim, domnevam

svetló2 tudi svêtlo in svètlo [tretja oblika və] povdk. (ọ̑; é; ə̀) Postalo je ~; poud. ~ mu je pri duši |Dobro, prijetno se počuti|

šépati -am nedov. -ajóč, -áje; šépanje (ẹ́; ẹ̑) ~ na levo nogo; poud.: V matematiki ~a |je ne zna dobro|; Preskrba ~a |je slaba, neustrezna|

šíbati2 -am nedov. -ajóč, -áje; šíbanje (ȋ) sleng.: Kam ~aš hitiš, drviš; Kitarist dobro ~a igra

štímunga -e ž, pojm. (í) neknj. pog.: razpoloženje, ozračje; ustvariti ~o dobro razpoloženje

štiríca -e ž (í) |števka, številka štiri ‹4›|; pikova ~ |igralna karta|; knj. pog. (šolska ocena) prav dobro

tákle tákale tákole kaz. kak. zaim. še bližjega, del pred ..le se pregiba kot ták (á) tak, takšen: ~ale svatba pa veliko stane
tákle -egale m, člov. (á) S ~imle pa ni dobro imeti opravka
tákale -ele ž, člov. (á) ~ mi pa že ne bo ukazovala

tankovíden -dna -o (í; í ȋ í) neobč. |ki zna dobro, natančno opazovati|: ~ opazovalec
tankovídnost -i ž, pojm. (í) neobč.

tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj

téhnično ozirn. prisl. (ẹ́) ~ obvladati kaj; ~ dobro opremljen

teorétsko nač. prisl. (ẹ̑) biti ~ dobro pripravljen

tískan -a -o (í) biti dobro, slabo ~
tískani -a -o (í) ~e črke

tókrat čas. prisl. (ọ̑) ~ smo se dobro pripravili; Samo ~ še

tŕden -dna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ; ȇ) ~ most; poud. ~ kmet |bogat, premožen|; redk. ~e cene določene, nespremenljive; Beton ni dovolj ~; poud. trden v čem biti ~ ~ matematiki |dobro jo obvladati|
tŕdni -a -o (ŕ) ~a snov; ~o gorivo
tŕdno -ega s, pojm. (ŕ) ne vedeti nič ~ega o čem
tŕdnost -i ž, pojm. (ŕ)

tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~

treníran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ tekač; biti dobro ~
treníranost -i ž, pojm. (ȋ)

trihotomíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ dobro, slabo, neopredeljeno |delitev na tri dele|

tŕta -e ž (ŕ) posaditi sto trt; ~ dobro uspeva; zvezati butaro s ~o; poud. Vse to je iz ~e izvito |izmišljeno, neresnično|

udélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Roke ima zelo ~e; dobro ~o testo
udélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

ugnetèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~o testo
ugnetênost -i ž, pojm. (é)

ujémati -am nedov. -ajóč, -áje; ujémanje (ẹ̑) kaj ~ žoge
ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu

ukorenínjati -am dov. -ajóč, -áje; -an -ana; ukorenínjanje (í) kaj ~ vršičke lončnic
ukorenínjati se -am se (í) Posajeno drevesce se dobro ~a

ukrojèn -êna -o (ȅ é é) dobro ~ plašč
ukrojênost -i ž, pojm. (é)

ulégati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; uléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Ne ulegaj se na vlažna tla; Os se dobro ~a v ležaj

uležán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~ gnoj
uležáni -a -o (á) ~ les
uležánost -i ž, pojm. (á)

ulít -a -o (ȋ) poud. prilegati se kakor ~ |zelo dobro|; ~a cev
ulítost -i ž, pojm. (ȋ)

uméšen -a -o (ẹ́) dobro ~o testo
uméšenost -i ž, pojm. (ẹ́)

uméti úmem, star. uméti umêjem dvovid. -i -ite/-íte, star. -èj/-êj -êjte, nedov. -èč -éča, star. -óč; -èl/-él -éla tudi úmel -éla, -èt/-ét, úmljen -a; umétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. koga/kaj ~ besede razumeti, dojeti; Malokdo ~e reveža razume; ~ brati znati
uméti se úmem se, star. uméti se umêjem se (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. na koga/kaj ~ ~ ~ glasbo razumeti se, spoznati se; neobč. Dobro so se umeli se razumeli

unovčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; unovčevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ čeke; poud. dobro ~ izdelke |prodajati|

upét -a -o (ẹ̑) dobro ~ pevec
upétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

uporabljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) uporaben: ~ odpadek; biti dobro ~; uporabljiv za koga/kaj za gradnjo ~ material; poud. biti ~ ~ odgovorno funkcijo |primeren|
uporabljívost -i ž, pojm. (í)

úra2 -e ž (ú; ȗ) hoditi dobro, poud. debelo ~o |več kot eno uro|; vrniti se čez pol ~e, v pol ~e; iti za pol ~e na sprehod; imeti ~o zamude; voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na ~o ‹60 km/h›; šol. žarg. imeti ~e iz angleščine učiti se zunaj šole; začetek predstave ob dvajseti ~i in dvajset minut ‹2020; 20.20›; Avtobusi vozijo ob ~i; poud. čakati ~o ponovnega srečanja |srečanje|

usésti se usédem se dov. usédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stol; Sneg se je usedel; Vijak se je dobro usedel; usesti se komu žarg. Besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada; poud. Fant se ji je usedel v srce |vzljubila ga je|

uteptán -a -o [tudi tə]; bolj ~ (á) dobro ~a gaz
uteptánost -i [tudi tə] ž, pojm. (á)

uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)

užíten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ sadež; poud. še kar ~o kosilo |dobro, okusno|; Ta hrana ni več ~a
užítni -a -o (í) rastl. ~ smrček; pravn. ~a pravica uživalna pravica
užítnost -i ž, pojm. (í)

v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

včlénjen -a -o (ẹ̑) v kaj Skulptura je dobro ~a ~ okolje
včlénjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

včlenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; včlenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj v kaj ~ staro arhitekturo v novo; neobč. ~ ~ delo nove metode vključevati
včlenjeváti se -újem se (á ȃ) v kaj Vodnjak se dobro ~uje v park

víden1 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ šiv; publ. ~ znanstvenik pomemben, ugleden; biti dobro ~
vídni -a -o (í) ~ svet
vídnost -i ž, pojm. (í) upoštevati ~ barv; neobč. zmanjšana ~ na cesti vidljivost

vidljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) neobč. dobro ~ znak viden
vidljívost -i ž, pojm. (í) zmanjšana ~ na cesti; neobč. ~ prometnih znakov vidnost

vlákno -a s (á) bombažna ~a; mišično ~; poud. poznati kaj do zadnjega ~a |zelo dobro|

vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~e
vléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|
vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|

vóhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vóhanje (ọ̑) koga/kaj Šakal ~a mrhovino na velike razdalje; V zraku smo vohali vonj po zažganem duhali, vonjali; poud. ~ nesrečo |čutiti, slutiti|; poud. vohati za kom/čim ~ ~ ljudmi |prikrito poizvedovati|; Žival ~a okrog posode; Kljub nahodu še dobro ~a

vpelján -a -o; bolj ~ (á) dobro ~a gostilna; vpeljan v kaj biti ~ ~ delo
vpeljánost -i ž, pojm. (á)

vpét -a -o (ẹ̑) Predmet ni dobro ~
vpétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

vpijajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) dobro ~a tkanina

vráščati se -am se nedov. -ajóč se -áje se; vráščanje (á) v kaj Noht se ~a v meso; poud. Stavbe se lepo ~ajo v okolje |prilagajajo okolju|; Presajene rastline se dobro ~ajo

vsékati -am dov. -an -ana; vsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ znamenje v les; poud. vsekati komu kaj ~ nasprotniku hude rane |narediti, zadati|
vsékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. komu v kaj Ta misel se mu je vsekala globoko v srce |si jo je dobro zapomnil|

všéčno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ odgovoriti sprejemljivo, dobro; ~ oblečen lepo

vzcvêsti vzcvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Tulipan ~e; poud.: Dekle je čez noč vzcvetlo |postalo lepega, zdravega videza|; V deželi ~e umetnost |dobro uspeva|; prim. vzcvèsti, vzcveteti

vzcvetéti -ím dov. vzcvetênje; drugo gl. cveteti (ẹ́ í) Češnja je pozno vzcvetela; poud.: Dekle je vzcvetelo |postalo lepega, zdravega videza|; Posestvo je vzcvetelo |začelo dobro uspevati|; prim. vzcvêsti, vzcvèsti

vživét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) v koga/kaj biti dobro ~ ~ okolje
vživétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

vživéti se -ím se dov. vživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) dobro se vživeti v mestu; vživeti se v koga/kaj ~ ~ ~ delo; ~ ~ ~ film; ~ ~ ~ položaj koga

zabít -a -o; bolj ~ (ȋ) dobro ~ žebelj; slabš. ~ človek |omejen, neumen|; poud. ~i kraji |oddaljeni, odročni|
zabíti -a -o (ȋ) grad. ~ vodnjak
zabítost -i ž, pojm. (ȋ)

zadévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadévanje (ẹ́) koga/kaj dobro ~ tarčo; Ti ukrepi jih ne ~ajo; publ. Kar ~a mene, so stvari urejene; zadevati koga/kaj na kaj ~ škaf na glavo; poud. zadevati na koga/kaj ~ ~ težave |naletavati|
zadévati se -am se (ẹ́) ob kaj ~ ~ z glavo ob strop; zadevati se v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; sleng. uživati mamila

zadovoljíti -ím dov. zadovôlji -íte; zadovóljil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ kupce; ~ želje; ●zadovoljiti čemu ~ zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim; ●Domače moštvo ni zadovoljilo ni igralo dovolj dobro
zadovoljíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ s tem, kar ostane biti zadovoljen

zaletávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zaletávanje (ȃ) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; poud. ~ ~ ~ program stranke |izražati pomisleke glede programa|; ~ ~ z avtomobili; poud. Ne zaletavaj se, temveč dobro premisli |ne prenagli se|

založèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) iskati ~o reč; dobro ~a trgovina
založênost -i ž, pojm. (é)

zamaskíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ bunker; dobro ~
zamaskíranost -i ž, pojm. (ȋ)

zamíšljen1 -a -o (ȋ) dobro ~ načrt; idealno ~a družba
zamíšljeno -ega s, pojm. (ȋ) udejaniti ~
zamíšljenost -i ž, pojm. (ȋ)

zaradi [poudarjeno zarádi] predl. z rod.
1. ~ megle letalo ni vzletelo; ne nastopiti ~ poškodbe; biti v skrbeh ~ otrok
2. skopati jarke ~ osušitve zemljišča za osušitev; govoriti z ljudmi ~ volitev glede; v prislovni rabi Jezili so se, vendar samo ~ lepšega |ne zares|
3. ~ nas lahko še ostanete; Ali smem oditi? -Zaradi mene
4. v vezniški rabi Niso se dobro pripravili, ~ tega so tekmo izgubili zato

zasmoljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~e hlače; Dno čolna ni dobro ~o
zasmoljênost -i ž, pojm. (é)

zastopíti1 in zastópiti -im dov. zastópi -te in -íte; zastópil -íla, zastópit, zastópljen -a; zastópljenje; (zastópit) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. razumeti, dojeti: koga/kaj Ne more govoriti, ~i pa vse
zastopíti se in zastópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. razumeti se, spoznati se: Onadva se dobro ~ita; zastopiti se na kaj ~ ~ ~ avtomobile

zažvrgoléti -ím dov. zažvrgolênje; drugo gl. žvrgoleti (ẹ́ í) Ptice so zažvrgolele; poud. Dobro jutro, je zažvrgolela |živahno, lahkotno rekla|

zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno

zdràv zdráva -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á)
1. ~ otrok; ~ želodec; ~a hrana; ~a osebnost; knj. pog., poud. Ni ~a, če ne nagaja |Vedno nagaja|
2. ~ les; ~a rast rastlin; poud.: ~a konkurenca |poštena, spodbudna|; ~o gospodarstvo |dobro delujoče, uspešno|
zdrávi -ega m, člov. (á) ~ ne razume bolnega
zdrávost -i ž, pojm. (á)

zdráviti -im nedov. -èč -éča; zdrávljen -a; zdrávljenje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnike; ~ pljučnico
zdráviti se -im se (á ȃ; ȃ) ~ ~ v bolnišnici; Rana se dobro ~i

zgrajèn -êna -o (ȅ é é) dobro ~ most; publ. ~ značaj izoblikovan, trden
zgrajênost -i ž, pojm. (é)

znánje -a s, pojm. (ȃ) ~ jezikov, učne snovi; praktično ~; publ. odliv ~a v tujino odhod izobražencev; star. dati na ~ sporočiti, pojasniti; neobč. vzeti opozorilo na ~ upoštevati, sprejeti v vednost; star.: dobro ~ dežele poznavanje; ~ s sumljivimi ljudmi poznanstvo

zoperstávljati -am [pə] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zoperstávljanje (á) neobč. postavljati nasproti: koga/kaj komu/čemu Enim trditvam ~ druge; ~ dobro in zlo
zoperstávljati se -am se [pə] (á) neobč. upirati se, nasprotovati: komu/čemu ~ ~ sovražniku

zrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ prašič
zrejênost -i ž, pojm. (é)

zrézan -a -o (ẹ̑) dobro ~ peteršilj
zrézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

zrežíran -a -o (ȋ) dobro ~ film; slabš. ~ sodni proces |z vnaprej določenim izidom|
zrežíranost -i ž, pojm. (ȋ)

zvarjèn -êna -o (ȅ é é) dobro ~ spoj
zvarjênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis