animátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na animatorje ali animiranje: animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha,
bòj na nòž,
bòj na življênje in smŕt,
bòj z mlíni na véter,
bòj za prôstor pod sóncem,
bòj za stólček,
ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
do... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanjea) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati č) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten;
dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobro1 [dóbro]
prislov- dobro
- dodobra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dodôbra in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti;
dodobra premisliti;
dodobra iztisnjena limona;
dodobra prepojena tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dodôbra in dodóbra mer. prisl. (ȏ; ọ̑) neobč. temeljito, popolnoma: ~ se naspati; ~ premisliti; ~ prepojen kruh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dodôbra prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo,
belíti si glávo [s čím],
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti ob glávo,
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
čez glávo je kjé čésa,
čez glávo zrásti kómu,
délo je zráslo kómu čez glávo,
dobíti jíh po glávi,
dobíti króglo v glávo,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
gláva [kóga] je kot sód,
gláve bódo letéle,
glávo za glávo,
iméti čésa čez glávo,
iméti čésa prek gláve,
iméti glávo in rèp,
iméti glávo kot čebèr,
iméti glávo kot sód,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti glávo za kàj,
iméti kàj na glávi,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti máslo na glávi,
iméti pólno glávo čésa,
iméti prázno glávo,
iméti rèp in glávo,
iméti slámo v glávi,
iméti sršéne v glávi,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
íti z glávo skozi zíd,
izgubíti glávo,
kàj je ráslo kómu čez glávo,
kàj je zráslo kómu čez glávo,
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo,
kàj (vsè) je postávljeno na glávo,
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu,
kómu se je posvetílo v glávi,
kot kúra brez gláve,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà kómu v glávo,
krí je udárila kómu v glávo,
króna ne bo pádla kómu z gláve,
krónana gláva,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
nakopáti kómu kàj na glávo,
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo,
nakopáti si kàj na glávo,
ne belíti si gláve [s čím],
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti ne gláve ne répa,
ne iméti ne répa ne gláve,
ne razbíjati si gláve [s čím],
ne védeti, kjé se drží gláva kóga,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
nosíti glávo napródaj,
nosíti glávo v tórbi,
nosíti kàj na glávi,
obŕzdati vróče gláve,
od gláve do nôg,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
odnêsti célo glávo,
ohladíti vróče gláve,
opráti kómu glávo,
pámetna gláva,
plačáti z glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo,
pomáhana gláva,
posípati si glávo s pepélom,
postáviti kàj na glávo,
postáviti se na glávo,
postáviti vsè na glávo,
potrésti si glávo s pepélom,
prázna gláva,
rásti kómu čez glávo,
razbíjati si glávo [s čím],
ríniti z glávo skozi zíd,
rínjenje z glávo skozi zíd,
sedéti kómu na glávi,
síliti z glávo skozi zíd,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vróča gláva,
vsè je na glávi,
z glávo skozi zíd,
zahtévati glávo kóga,
zméšati kómu glávo,
zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grabljívka -e ž (ȋ) 1. nar. grabljica: Preden je sonce dodobra osušilo roso, so grabljivke veliki zagrabek pretrgale v več pasov (F. Bevk) 2. plenilka: lokarde so hude grabljivke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra,
ígra máčke z míšjo,
ígra na nòž,
ígra na vsè ali nìč,
ígra z odpŕtimi kártami,
ígra z ôgnjem,
ígra z žívci [kóga],
ígra z življênjem,
ígra za stólček,
igráti dvójno ígro,
kraljévska ígra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izlakotíti -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov.(ī í; á ā) 1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti 2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili izlakotíti se, in izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se
postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila
izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o:
izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izstrádati -am dov., tudi izstradála (á) nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali;
izstradati do smrti;
v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal izstrádan -a -o:
izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja] 1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: električna jegulja FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
káfra Frazemi s sestavino káfra:
izgíniti kot káfra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga,
bíti kot odpŕta knjíga,
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo,
knjíga knjíg,
knjíga s sêdmimi pečáti,
módra knjíga,
požírati knjíge,
rumêna knjíga,
zláta knjíga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək] 1. mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček ETIMOLOGIJA: ↑kozlič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
limóna Frazemi s sestavino limóna:
držáti se kot limóna,
izžéti kóga kot limóno,
kot ožéta limóna,
ožét kot limóna,
ožéti kóga kot limóno,
rumèn kot limóna,
stísniti kóga kot limóno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Maltozo vezavni proteinV biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
MatijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [matíja], rodilnik [matíje] in [matíja]
BESEDOTVORJE: Matijev
ZVEZE: Matija led razbija.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Nadzorna ekonomijaProsim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
najédanje samostalnik srednjega spolapogovorno, slabšalno povzročanje neprijetnosti, slabe volje z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja
ETIMOLOGIJA: ↑najedati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
našpônati -am dov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napeti, nategniti: na ploščo je našponal vrv 2. zvišati, dvigniti, povečati: zaradi slabe svetlobe je našponal kontraste;
našponati ceno;
našponati ritem // izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: našponali so urnik, kolikor se je dalo 3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: v polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino 4. prevarati: našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli našpônan -a -o:
našponan jermen / pričakovanja za drugi album so bila našponana; cene so zelo našponane / našponan program; bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòv Frazemi s sestavino nòv:
bíti kot nòv,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot têle v nôva vráta,
kot nòv,
nôva celína,
nôva mêtla,
nôvi kontinènt,
obrníti nôvo strán zgodovíne,
šíba nôvo mášo póje,
zijáti kot bìk v nôva vráta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž,
bòj na nòž,
bojeváti se na nòž,
boríti se na nòž,
držáti nòž na gŕlu kóga,
ígra na nòž,
igráti na nòž,
íti na nòž,
íti pod nòž,
izostrén kot nòž,
kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
mórati pod nòž,
nabrúšen kot nòž,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
óster kàkor nòž,
óster kot nòž,
postáviti kàj na nòž,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti] 1. odliti počasi in navadno v manjših količinah1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti v očí,
bôsti v očí,
číst kot ríbje okó,
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
dogôvor na štíri očí,
drégniti v kúrje okó,
dvóbòj iz očí v očí,
glédati se iz očí v očí,
glédati smŕti v očí,
govoríti iz očí v očí,
govoríti na štíri očí,
hodíti kód z odpŕtimi očmí,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
iméti očí na pêcljih,
iméti prevelíke očí,
iméti véčje očí,
iméti véčje očí kot želódec,
iz očí v očí,
jásen kot ríbje okó,
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
mižánje na êno okó,
mižánje na obé očési,
mižáti na êno okó,
mižáti na obé očési,
na lépe očí,
na štíri očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
ne zatískati si očí pred čím,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
očí [vsèga] svetá,
odpréti [kómu] očí,
okó za okó,
okó za okó, zób za zób,
pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa,
pések v očí,
poglédati resníci v očí,
pogovárjati se s kóm iz očí v očí,
pogovárjati se s kóm na štíri očí,
pogôvor iz očí v očí,
pogôvor na štíri očí,
pogovoríti se s kóm iz očí v očí,
pogovoríti se s kóm na štíri očí,
postáviti iz očí v očí,
postáviti se iz očí v očí,
resníca v očí bôde,
sáme očí so kóga,
sanjáriti z odpŕtimi očmí,
sánjati z odpŕtimi očmí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí,
soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí,
spáti z odpŕtimi očmí,
sréčanje iz očí v očí,
sréčanje na štíri očí,
sréčati se iz očí v očí,
sréčati se s kóm na štíri očí,
státi si iz očí v očí,
stopíti kómu na kúrje okó,
stráh imá velíke očí,
temà se déla kómu pred očmí,
varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
vídeti [kóga/káj] iz očí v očí,
volóvske očí,
vréči kómu pések v očí,
vréči očí na kóga/kàj,
vréči okó na kóga/kàj,
z očmí in ušési,
z očmí na pêcljih,
zakrívanje očí pred čím,
zakrívati očí pred čím,
zamižáti na êno okó,
zamižáti na obé očési,
zapírati očí pred čím,
zatískanje očí pred čím,
zatískati si očí pred čím,
zatísniti si očí pred čím,
znájti se iz očí v očí,
zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opráti opêrem dov., oprál (á é) 1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice;
oprati z milom;
sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena;
oprati sum s sebe;
mislil je, da bo s tem opral svoj zločin // narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerilioprán -a -o:
otrok je bil vedno opran in zašit; ali misliš, da si zdaj opran; solata je otrebljena in oprana; sramota s tem še ni oprana; jesti oprano sadje; lepo oprane zavese
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti] 2. dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti
3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: ↑siveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pára Frazemi s sestavino pára:
s pólno páro,
z vsò páro
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti 1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polakústični pridevnik1. ki ima v trup vgrajen mikrofon
2. ki je sestavljen iz akustičnih in elektronskih inštrumentov 2.1 ki je v zvezi z izvajanjem glasbe s takimi inštrumenti
ETIMOLOGIJA: iz pol + akustičen
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poskúsiti -im
tudi poizkúsiti -im
dovršni glagol,
glagol razumevanja1.
z nedoločnikom kdo/kaj prizadevati si uresničiti dejanja
Poskusil je odpreti vrata.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno uporabiti kaj 'lastnost, tvarino'
Novo cepivo so /previdno praktično/ poskusili /na živalih/.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spoznati kaj
/Dodobra/ je poskusil njegovo čudno vedenje in odzive.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] 1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku ETIMOLOGIJA: ↑požirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prebríhtati -am dov. (í) star. spraviti k zavesti, zbuditi: močili so ga po glavi, da bi ga prebrihtali;
ni se še dodobra prebrihtal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti] 1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepêči -pêčem dov., tudi prepekó; prepêci prepecíte; prepékel prepêkla (é) 1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči;
krompir se je v žerjavici lepo prepekel 2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici
● ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgreloprepečèn -êna -o:
prepečeno meso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. prepekó; prepečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj dobro ~ meso; poud. Sonce jih je dodobra prepeklo |ogrelo, razgrelo|prepêči se -pêčem se (é) Krompir se je prepekel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pridevnik »radikalno« in sobesediloTujka radikalno je izrazno zelo močna, ne čutim pa iste moči v dveh slovenskih izrazih temeljito in korenito. Mi lahko pomagate najti slovensko besedo ali pa tudi frazo s katero bi lahko prevedla radikalno.
Stavek je naslednji (del zaobljube): V odgovor na tvojo ljubezen se zavezujem, da bom radikalno živela po dani zaobljubi ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti] 1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro,
kazáti rébra,
polomíti kómu rébra,
preštéti kómu rébra,
preštévati kómu rébra,
súh, da bi lahkó rébra preštél,
štéti kómu rébra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ribárjenje Frazemi s sestavino ribárjenje:
ribárjenje v kálnem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Sopomenke: center proti središčuKot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se] 1. navezati s kom tesne, zaupne stike
2. ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stáro jézero -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
štréna Frazemi s sestavino štréna:
méšanje štrén,
méšati kómu štréne,
štréne zmánjka [kómu],
zméšati kómu štréne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Tvorba pridevnika na -ski iz zemljepisnega imena, ki se konča na -i: »Frascati« – »frascatijski« ali »frascatski«
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP:
SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami),
se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
- Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski
Torej frascatijski?
Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti:
https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ulákotiti -im tudi ulakotíti -ím dov., ulákotil tudi ulakótil (á ā; ī í) povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila;
studenčnica ga je dodobra ulakotila ulákotiti se, tudi ulakotíti se
postati lačen: na svežem zraku se otroci hitro ulakotijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Velika ali mala začetnica pri kartah pri taroku (»škis«, »mond«, »pagat«)Pri kartah pri taroku, ki sestavljajo trulo (škis, mond in pagat) sem v dilemi glede velike oziroma male začetnice. V slovenščini se sicer večinoma pojavlja mala začetnica. V tujih jezikih pa večinoma velika. Ali je v slovenščini torej pravilna mala začetnica, čeprav so to imena kart? Tudi glede izraza trula sem v dilemi iz istih razlogov kot pri kartah.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] 1. ki je pritrjen na določenem mestu
2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zapis izraza »in house«Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:
- z ležečo pisavo,
- vezajem,
- narekovaji in navedbo t. i.in-house.
Primeri:
- Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
- Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
- ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zdélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
zjêbati -em tudi -am tudi zjébati -em tudi -am dov. (ȇ; ẹ̑) vulg. 1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade; uničiti: ti nesposobneži so povsem zjebali projekt // narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: z ostrim člankom ga je dodobra zjebal 2. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: če preveč spiješ, te zjebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti] 1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk1.1. dati lesk z drgnjenjem
2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.