bogaroden prid., F2, longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
bogarodnost ž, F3, longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt; theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba, Bogarodnoſt
bolezen ž, F94, aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt; aegritudo, boléẛan; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; arrosthema, boléṡen; carcinoma, boléṡen, rak; cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy; comitialis morbus, padezha boléṡen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; insanitas, neṡdravje, boléṡan, neumnoſt; langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; morbus, boléṡan; paraxismus, marṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; praeservativum, [arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno boléṡanjo obdán; vermina, gliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan
cajt m, F10, chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim zaitu rojen; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; maturatè, hitru, per zaiti; maturè, per zaiti, ṡgudai; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempestivitas, pravi zait; temporibus obedire, ſe po zaitu oberniti; traductio temporis, tega zaita pregnanîe; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje; prim. pricajti
čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom
čevelj m, F7, bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; bipedanus, -a, -um, dvá zhevla globoku; dodrantilis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; ducenus, -a, -um, duceni pedes, dveiſtú zhevleu; duo de quadrageni pedes, oſſem inu trideſſeti zhevleu; paſsus, -si, ena mèra pèt zhevlou dolga, ena klaftra; tripedalis, -le, vel tripedaneus, -a, -um, try zheule dolg; prim. črevelj2
črevelj2 m, F10, palmides, ṡa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, en zhrével, inu ſhtiri perſte dolg, poldrugi zhrével dolg; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; pedaneus, -a, -um, eniga zhrevla; pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku; pletrum, 100. zhrevlu dolgu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil dolg, ali ſhirok; sesquipes, -dis, puldrugi zrevil; prim. čevelj
črevo s, F19, chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; exta, -orum, drúb, zhréva; hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva, danka, klobaſſe; ile, ilis, zrivú; ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu zhrivú; ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere; intestina, zhréva, oſſerzhje; intestinum, -ni, zhrivú, drúb, zrivú; involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; prim. čevo
črvec m, F2, nitedula, -ae, karstniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
čuti1 nedov., F7, advigilare, fliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; vigilare, vahtati, zhuti; vigilias agere, po nozhi zhuti, inu vahtati; prim. čuječ, čujoč
dalje prisl., F51, abfore, daile ſe odmakniti; adjicere vitam, daile ṡhivéti; aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; amplius, daile, vezh, ſhe vezh, na daile; approximare, ſe pomikati, zhe daile blishe k'nam li bliṡhe; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; herpes, -tis, en na dale reſhajozhi túr, zhervi na parſti; longius, daile; magis ac magis, zhe daile vezh, zhe daile li vezh; porrò, daile, vſai, ali, gviſhnu, dolgu zhaſſa potler, daile, ſhe daile; praeterea, zhes tu, daile, ſhe vezh; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; tum, takrat, tadai, zheſtú, daile; ulterior, ulterius, ſhe daile; ultra, zhes, daile; prim. dlje, na dalje
deleč prisl., F26, amplè, delezh, ſhiroku; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je delezh poſtavlenu; distans, enu meiſtu delezh od tega druṡiga; distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú delezh biti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intantum, tolikain, taku delezh; longè, delezh; magna distantia, delezh naroṡen; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemlè, delezh od morja leṡhezh; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; non procul hinc, nikár delezh od tód; orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; porricere, delezh vrézhi; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procul, delezh, od delezh; projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen; quatenus, dokle, kakú delézh, dokler; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi; sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar delezh od te tekozhe vodè Save; vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
dlan ž, F8, bipalmis, dvei dlani, ali pedy ſhiroku, ali dolgu; chiromantia, vganke is ṡnaminîa na dlani; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtu dolg; palma, -ae, dlán na roki; palmare, s'dlanjó pertiskati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirók; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; vola, -ae, ena dlán
dlje prisl., F6, aliquatenus, nekuliku dle; crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrate, ṡgoditi; ingravescere, zhe dle, li vekſho teṡhavo nakladati; permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati; praelongare, dolgu ſturiti, na dle vleizhi; praeteragere, naprei pelati, dle pelati, daile gnati
dokle prisl./vez., F3, quatenùs, dokle, kakú delézh, dokler; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè
dokler vez., F15, adusque, dokler; aeo[!] usque, dokler; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; donec, dokler; donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane; dùm, dokler; dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; quatenùs, dokle, kakú delézh, dokler; quippè, ṡakai, dokler; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak; siquidem, dokler; prim. dotler
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
dolgo sam., F11, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; comperendinatio, na dolgu odlaſhanîe; diffusè, reſproſtranu, po dovgim; fusè, na dolgu; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na dolgu ṡhene; prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
dolgo prisl., F33, demorari, ſe dolgu muditi; diù, ṡdavnai, dolgu; diutine, dolgu zhaſſa; diutiſsimè, ſylnu dolgu; emansor, tá kir dolgu naṡai ne pride; longiſsimè, ſylnu dolgu; longum, dolgu, dolgu zhaſſa; perennare, dolgu shivéti
drva s mn., F15, acápna, -orum, ſuha derva; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ; ligna findere, derva kalati, zeipiti; ligna nodosa, garzhaſta derva; lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti; lignatio, dervenîe, dervaſek, derva ſékanîe; lignator, kateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; pyra, -ae, ena ṡkladaniza derv, ena garmada; strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza derv; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; strues lignorum, ṡkladniza derv
držanje s, F4, objectio, v'uzhi utikanîe, naprei derṡhanîe; poſseſsio, darshanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; usucapio, -onis, tujſtu perlaſtenîe ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, ali nuzanîe
dvanajststo štev., diaulos, dvanaiſtſtú ſhulinou dolgu
feniks m, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zhervizh rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
fofljati nedov., F2, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vushgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; subvolare, s'perutmi foflati
gledan del., spectatus, -a, -um, dolgu zhaſſa gledan, inu ſpoṡnán, inu preṡhtimán
govorjenje s, F116, adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe; diſsertatio, -onis, enu dolgu inu mnogiteru govorjenîe; elocutio, -nis, govorjenîe; facetiae, ſhavkova govorjenîa, ſhale; famen, govorjenîe; grandiloquus, -a, -um, viſſokiga, inu velikiga govorjenîa; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda; locutio, govorjenîe; loquela, govorjenîe, beſſéda; oratio, peroratio, govorjenîe; perfacetus, -a, -um, ſylnu luṡhten s'govorjenîam; philologia, -ae, lubau tega piſma ali govorjenîa; philologus, -gi, kateri lubi tu govorjenîe; physiologia, -ae, kunſht inu govorjenîe od naterlih rizhy; poëma, -tis, ena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu govorjenîe; prologus, -gi, predgovor, enu naprei govorjenîe; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi; refutatio, saverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; sermo, govor, govorjenîe
grenek prid., F13, absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; centauria, enu grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2; inamarescere, grenyti, grenku perhajati; lepton, tavṡhent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme, grenku kakòr imber; prim. grenjak
hudobija ž, F6, malignari, hudobovati, hudobio délati. Psl:82; malitia, hudobia; malitia diabolica, vraṡhya hudobia, malikovanîe; nequitia, -ae, nequities, -ei, hudobia, lotria; praestabilis super malitia, dolgu ṡaneſſe hudobÿ; vitium, -tÿ, nepopolnomoſt, tadel, hudobia, pregréha, ṡkaṡhenîe
ječa ž, F9, captivare, v'jezho pelati, djati; captivitas, jezha, ſhuṡhenſtvu; carcer, jezha, voṡa, keiha, temniza; conjicere in carcerem, v'jezho vrézhi; ergastularius, kateri per jezhah vahta; ergastulum, -li, ena voṡa, kéha, jezha; ergastulus, -li, kateri takeſhne ludy lovi, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho perneſſe
kako prisl., F20, fugam ardet abire, vus gory kakú bi beṡhal; informare, podvuzhiti, odpovedati prou kaku je; librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kakú viſſoku ſe more ena voda napelati; praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati; qualiter, v'kakeſhni viṡhi, kakú; quam, kakòr, kakú; quamdiù, kakú dolgu; quantenus, dokle, kakú delézh, dokler; quanto tempore, kakú dolgu; quantulus, -a, -um, kakú malu maihin; quantus, -a, -um, kakú velik, kolik; quasi, kaku debi, ṡkorai; quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali kokú; quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei; utputa, kakú
kasno prisl., F6, lentè, pozhaſſi, kaſnú, ne naglu; prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu; retardare, ſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi, kaſnú opraviti, ṡakaſniti; serò, kaſnu, cilú poṡnu; signipes, -dis, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla; tardè, poṡnu, kaſnú
komolec m, F3, beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt; bicubitalis, dvá komulza dolgu; cubitus, et cubitum, komulez, lakát, laht
kratko sam., F14, brevi, v'kratkim; breviter, ob kratkim; circumscriptè, ob kratkim ṡaſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; compendiosè, compendiariò, ob kratkim; compendiosus, -a, -um, v'kratku ẛloshen; nuperrimè, cilú v'kratkim, nikár dolgu, ſhe unumadnîe; perbreviter, cilú ob kratkim; praecisè, ob kratkim; praefractus, -a, -um, na kratku parveṡan, ṡhtolz, ſvojovolin; preſsè, kratku, na kratku parveṡan; propedies, v'kratkim, ṡkorai, v'kratkim zhaſſu; summatim, ob kratkim, vſe ṡkupai
mesečen2 prid., F2, menstrua, -orum, ṡhenṡke méſſizhne boléṡni, ṡhenṡka ozhiṡzhenia; menstruus, -a, -um, méſſezhni, dolgu en méſſiz
močiti se nedov., F2, madescere, ſe mozhiti, mokar perhajati; muriaticus, -a, -um, kar je dolgu ſe v'ſlanamurji mozhilu
muditi se nedov., F2, cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlezhi; demorari, ſe dolgu muditi; prim. nemuditi se
na predl., F1246, I. s tožilnikom ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; bipartire, na dvuje deliti; choreuma, -tis, ena péſſim na plès, pleſna péſſim; commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti, na ẛnanie dati; connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon ſtopiti; deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; devolutum est ad me, je na me padlu; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fusè, na dolgu; levam tenere, na levu ſe derṡhati; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; II. z mestnikom absconditè, na ẛkrivnim; abstractè, na ſamoti, odvleizhnu; acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; in, na; in agro, na puli; loco alterius, na meiſti eniga druṡiga; objacere, na pooti biti, na pooti leṡhati; peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti; secretó, na ṡkrivnim; vices, vice, na meiſti; prim. nase
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F6, capitelum, glaviza na ſtebru; intenſive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.; mancipio dare, na prodajo poſtavlati; mancipium, na predajo poſtavlen; patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant. [74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat na gavgah visy;
nehanje s, F12, aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres nehanîa; ceſsatio, jenanîe, nehanîe; destitutio, nehanîe, ṡapuṡzhenîe; instanter, ſrezhnú, s'fliſſom, pres nehanîa; intermiſsio, intermiſsus, -us, popuszhenîe, nehanîe; interstitio, -nis, jenanîe, nehanîe; justitium, -ÿ, od pravde nehanîe; perpetim, pres nehanîa, vſe ṡkuṡi, pres jenanîa; sine intermiſsione, pres preſtanka, pres pozhitka, pres nehanîa; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa; uno contextu, pres nehanîa; vacatio, pokoi, od délla nehanîe
noč ž, F21, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; festum Pashatis, velika núzh, vuṡam; H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; nox, -tis, núzh; nox illunis, núzh pres lune, temma; pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe: núzh inu dán ṡeliṡzhe; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy; trinoctium, -ÿ, try nozhy po rèdu, try nozhy ena ṡa drugo; urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe, núzh inu dán; prim. po noči
noga4 ž, pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku
nucanje s, F8, habitus publicè usui, ſo ga ozhitnu derṡhali k'nuzanîu; intractatus, -a, -um, equus intractatus, en ne ṡvuzhen koyn, nikár ṡa nuzanîe; precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt; tractatio armorum, oroṡhya nuzanîe; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; usucapio, -onis, tujſtu perlaſtenîe ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, ali nuzanîe; usus, -us, navada, vshivanîe, nuzanîe; utensilis, -le, utensilia, ſléhernu orodje k'nuzanîu
oblačilo s, F10, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; devestire, ſlézhi, ſlazhiti, oblazhilu doli vrézhi, potegniti; gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblázhilu, ali plaṡzh; indumentum, oblazhilu, odétou; lanea vestis, ſukneni gvánt, oblazhilu; satabala, -orum, gvanti, célu oblazhilu. Dan:3.v.94; stola, -ae, ſléhernu oblazhilu, ṡlaſti dolgu, inu ṡhlahtnu; stola gloriae, oblazhilu te zhaſti; vestis, -tis, oblazhilu; vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
obstoječ del., F10, aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; immobilia bona, obſtojèzhe blagú, leṡhezhe blagú; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha, obſtojezh v'ſluṡhbah; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perduratus, -a, -um, pretarpeṡhliu, obſtojezhi; permanens, obſtojezhi; perstans, obſtojezhi; superstes gloriae suae, ſhe obſtojezh, per ſvoji zhaſti; temporarius, -a, -um, terpeṡhliu, dolgu zhaſſa obſtojezh; prim. obstaječ
odlašanje s, F8, comperendinatio, na dolgu odlaſhanîe; cunctanter, s'odlaſhanîam; cunctatio, pozhakovanîe, odlaſhanîe; dilatio, odlaſhanîe; induciae, -arum, odlaſhanîa, odlog; longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; procrustinatio, odlaſhanîe, od dnè do dnè, na dolgu; prorogatio, odlaſhanîe
odlašati nedov., F14, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; crastinare, odlaſhati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; facere inducias, odlaſhati; moram facere, odlaſhati; procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; prolongare, na daile vleizhi, odlaſhati, prevleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi odlaſhati, na daile vleizhi; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; tardare, shtentati, odlaſhati, kaſniti ſe
odložiti dov., F9, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali odloṡhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
onomadne prisl., F2, nuper, vnovizh, unidán, unumadnîe; superrimè, cilú v'kratkim, nikár dolgu, ſhe unumadnîe
opuščen del., F2, desertus, -a, -um, ṡapuṡzhen, opuṡzhen; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi
ped ž, F2, bipalmis, dvei dlani, ali pedy ſhiroku, ali dolgu; bupleoros, enu ẛeliṡzhe, dvei pedy viſſoku raſte, s'doſti dolṡimi pereſſi
pepel m, F11, cinefacere, k'pepelu ſturiti, poṡhgati; cinefactus, v'pepèl ſturjen; cinericeus, pepelnaſt, s'pepela; cinericius panis, krúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; cinis, pepèl; lix, -licis, pepèl; micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; phoenix, -cis, ena nesnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú let ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupèt ena mlada tyza Fenix imenovana; subcinericius, krúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7; trulla, -ae, tudi enu orodje ṡa pepèl; tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali pepèl
potler prisl., F16, deindè, potler; etiamnum, ali potler; exin, et exinde, potehmál, potler; paulò post, enu malu potler; porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa potler; post, potler, potle, po; postea, potler; posterius, potler, poſehmál; postmodum, potler, po tehmál; quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá; reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler preſajajo; supermandare, potler dvezhiti; superredere, verhu jéſti, ali potler jéſti; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
potrpežljiv prid., F5, aequanimis, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán; aequitas animi, krotku ſerzè, poterpeẛhlivu, brumnu; longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu; patiens, potarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
potrpljiv prid., longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu
prečuti dov., pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti
predolgo prisl., prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu
preštiman prid., F5, habitus, -a, -um, biti shtimán, preshtiman, dershán; probabilis, -le, hvale vrédin, verin, preṡhtimán, iṡkuſhen; probatus, -a, -um, preṡhtimán, iṡkuſhen; spectatus, -a, -um, dolgu zhaſſa gledan, inu ſpoṡnán, inu preṡhtimán; vir gravis, en preṡhtimán moṡh
prilastenje s, F2, dedicatio, ṡhegnanîe, perlaſtenîe; usucapio, -onis, tujſtu perlaſtenîe ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, ali nuzanîe
prilastiti dov., F10, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; appropriare, perlaſtiti, laſtnu ſturiti; appropriare, perlaſtiti, v:g: perlaſtnu; attribuere, perdati, zhesdati, perlaſtiti; dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati, perlaſtiti; desacrare, perṡhègnati, perlaſtiti; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti
sedeoč del., F2, residens, dolgu ſedeozhi; sedens, sidèzh, sedeozhi
sen m, F13, addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en ſen ſturiti; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; concubium noctis, pervi nozhni ſen, nozhna tihoſt; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; edormiscere somnum, en dober ſen ſturiti; expergisci, ſe ṡbuditi, ſe ṡdréti od ſná; lethargus, -gi, lethargia, -ae, ſmertni ſen, mertviza; levisomnus, -a, -um, lahkiga ſná, kateri ſe lahku ṡbudy; medicamentum soporiferum, [arznia] katera ſen perneſſe, ali ſpanîe; pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob ſen pride; somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe; urget somnus, ſen, ali ſpanîe ſyli, ali naganîa; veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni ſen, mertviza
silno prisl., F246, abhorrescere, ſe ſylnu bati; admodum, ſylnu mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; demirari, ſe ſylnu zhuditi; ditiſsimus, ſylnu bogat; intolerabilis, -le, intolerabundus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; longiſsimè, ſylnu dolgu; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; per, cilú, ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; persapiens, ſylnu moder; persenex, -cis, ſylnu ſtar; recandus, ſylnu reṡbeilen; violenter, ſylnu; vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe
slanamurja ž, F3, muria, -ae, ſlanamurja, ſlana voda; muriaticus, -a, -um, kar je dolgu ſe v'ſlanamurji mozhilu; salsilago, -onis, vel salsugo, -nis, ſlanamurja
smrdljiv prid., F3, obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'jezhi; rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; virosus, -a, -um, ſmardliu, oſtrupovitin, oſtrupovit
spoznan del., F7, agnitus, poẛnán, ſposnán; animadversus, ẛamerkan, ſpoẛnán; confeſsus, -a, -um, ſpovedan, ſpoṡnán; justificari, ṡa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; percursus, -a, -um, ſpoṡnan, kakòr en poot po katerim ſe vezhkrát pretezhe; permanescere, v'enu ſpoṡnanîe priti, v'ſpoṡnanîe priti, ſpoṡnán ratati; spectatus, -a, -um, dolgu zhaſſa gledan, inu ſpoṡnán, inu preṡhtimán
šest štev., F21, hexameter, ena péſſim, ali raim s'ſheſtémi kṡezelzi; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; octusis, ſheſt kraizerjeu; sedigitus, kateri ima na eni roki, ali nogi ſheſt parſtou; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; sex, ſheſt; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu
šeststo štev., F4, DC. sheststú. sexcenti. VIC; sexcentanus, -a, -um, ſheſtú na vago; sexcenti, -ae, -a, nyh ſheſtú; stadium, -dÿ, ſheſtú ſhulinu dolgu
širok prid., F56, amplitudo, proſtor ſhirók, inu velik; bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; caprunculum, ſhiroka lonzhena poſſoda; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; plantago, tá ſhiroki tarpotez, ṡeliṡzhe; pollicaris, -re, en palz ſhirok; subcingulum, -li, en ſhirók pas
šolin2 m, F5, decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; diaulos, dvanaiſtſtú ſhulinou dolgu; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt fertilzeu mile, 13000 ſhulinou; stadium, -dÿ, ſheſtú ſhulinu dolgu; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je 100. ſhulinu dolg, inu ſhirok
trpeč del., F5, diuturnus, -a, -um, dolgu terpèzh, ṡdavnai, dolṡiga zhaſſa; durabilis, terpeṡhliu, terpèzh; perdius, cel dán tarpèzh; perdiuturnus, -a, -um, cilu dolgu tarpèzh, kar dolgu zhaſſa tarpy; semestris, -tre, polovizo leita, ali ſheſt méſzou ſtar ali tarpezhi
trpeti2 nedov, F10, bilustris, -tre bellum, ena voiṡka, katera deſſet leit terpy; cephalaea, -ae, cephalagia, velika glave boléẛin, kir dolgu zhaſſa terpy; decennale bellum, voiṡka katera deſſet leit tarpy; durare, terpéti; febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu kadai zhes en dán terpy; perannare, doſti zhaſſa ṡhivéti, enu leitu tarpeiti, inu ṡhivéti; perdiuturnus, -a, -um, kar dolgu zhaſſa tarpy; perpetuitas, vézhnúſt, tu kar vſelei tarpy; quinquennalis, -le, kar pèt leit terpy; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy
trpežljiv2 prid., F2, diutinus, -a, -um, dolgu terpeṡhliu; durabilis, terpeṡhliu, terpèzh
trpežljiv3 prid., temporarius, -a, -um, terpeṡhliu, dolgu zhaſſa obſtojezh
učakati dov., vivere eo usque, vzhakati, taku dolgu ṡhivéti; prim. neučakati
vahtanje s, F4, pervigilatio, vſeṡkuṡi vahtanîe, zhuvanîe; pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob ſen pride; speculatorius, -a, -um, kar ſliſhi h'ṡhpeganîu, ali vahtanîu; vigiliae, vahtanîe
vahtati nedov., F13, advigilare, fliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; ergastularius, kateri per jezhah vahta; excubare, na vahti biti, vahtati; excubare animo, s'pametnu vahtati; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; pervigilis, -le, kar dobru vahta, dobru ṡtraṡhan; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procubitor, -oris, vahtar, kateri pred kampiṡzham vahta; vigilare, vahtati, zhuti; vigilias agere, ponozhi zhuti, inu vahtati
vlečenje s, F8, ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neẛai hojenîu; prolatatio, na daile vleizhenîe; prolatio, na daile vleizhenîe, naprei perneſſenîe; raptatio, vleizhenîe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; syren, vleizhenîe; tractim, na dolgu, s'enim vlezhenîam pres nehanîa; transmigratio, preſſelovanîe, is eniga meiſta v'drugu vleizhenîe
vleči nedov., F82, attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; ductilis, ena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; extractorius, -a, -um, kar ima múzh vunkai vlézhi, ali potegniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; nigrans, kar na zhernu vlézhe; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; trahere, vleizhi, potegniti
vleči se nedov., F8, commeare ultrò, citroque, ſem ter tám raiẛhati, ſe vleizhi; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; lentor, -oris, ena faihtikoſt, katera ſe kakòr lym vleizhe; pendens vinum, tudi tú vinu kateru ſe vleizhe; referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu ṡaneſti; referunt se ad hoc, na letú ſe vléko, ali vleizhejo, inu ṡanaſhajo; vinum pendulum, vinu kateru ſe vleizhe, ṡivreiliza
voglat prid., F4, hexagonus, ſheſt voglat, na ſheſt voglou; multangulus, -li, doſti voglat; quadrus, voglat; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhán ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡh, v'kateri leshy tú dolgu inu voglatu ſéme
zanašanje s, F2, fiducia, ṡanaſhanîe, ṡavuplivoſt; longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe
zanašljiv prid., longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu
zanesti2 dov., F6, ignoscere, odpuſtiti, ṡaneſti, perṡaneſti, pregledati; indulgere, odpuſtiti, pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati; moderari, ſe ṡdarṡhati, pametnu ṡaneſti, ſam ſebe premozhi; parcere, ſe ſhonati, odpuſtiti, ṡaneſti, ṡhparati; praestabilis super malitia, dolgu ṡaneſſe hudobÿ; suportare, ṡaneſti, perṡaneſti
zavleči dov., F5, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intertrahere, vleizhi, v'meis ṡavleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile
zdavnaj prisl., F10, diù, ṡdavnai, dolgu; diuturnus, -a, -um, dolgu terpèzh, ṡdavnai, dolṡiga zhaſſa; dudum, ṡdavnai; jam diu, vṡhè ṡdavnai; jam dudum, vṡhè ṡdavnai [str. 71b ]; jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſsom, vṡhè ṡdavnai [str. 101b ]; jam pridem, vṡhe ṡdavnai; pridem, ṡdavnai; pronuper, vṡhè ṡdavnai, pred dolgim zhaſſom
zvesto (z'vesto) prisl., F
7,
aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti,
s'véſtu ſe eniga derẛhati, vernu ſpremlovati;
cum fide, s'vero,
ṡvéſtú;
deosculari, kuſhovati,
ṡvéſtu kuſhati;
efflagitare, mozhnu proſſiti,
ṡvéſtu proſſiti;
fidè, et fideliter, ṡvéſtu, vernu;
pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti;
potulentus, -a, -um, kateri
ṡveſtú, ali redlih pye
- zvestejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhenéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik