Prebiram besedilo o prvi svetovni vojni in opažam, da avtor piše Doberdobski Kras enkrat z malo začetnico, drugič pa z veliko. Pobrskala sem po spletu in tudi tam našla obe obliki. Podoben dvom se poraja tudi pri pisanju Doberdobske planote, enkrat z veliko, drugič z malo začetnico (doberdobska planota). Katera oblika je pravilna?

Zanima me izvor besede za ledeniško dolino pod Poncami –Planica.

Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.

Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.

Pričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:

• Spodnje Bohinjske gore;
• spodnje bohinjske gore.

Kateri je pravilen?

Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.

Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.

Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.

Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.