Tiskanje

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik

1. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev

2. ki se nanaša na cesarje, cesarstvo; SODOBNA USTREZNICA: cesarski

2.1 tudi s svojilnim zaimkom, v zvezi cesarjeva majesteta/maješteta naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo

FREKVENCA: 95 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: cesarjeva postava/pravda

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola

1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta

2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot

3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot

FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dọ̑m,* m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče-Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; (nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dọ̑m (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: gen. tudi: domȗ, z dọ̑mu, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dóm -a m dom: dom, domovina KOJ 1833, 159; dom AIN 1876, 12; tak pri dômi KAJ 1848, III; I od naſi doumov po neznánoj zemli hodejnye SŠ 1796, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dom [dọ̑m] samostalnik moškega spola

hiša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dom m dom: na ſuoj dum tož. ed. ſe poverne ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum tož. ed. ǀ ſledni ima na ſvoj dum tož. ed. pojti ǀ ga na dumm tož. ed. ſrezhnu perneſse

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola

1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom

1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom

1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa

2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina

FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

doma prislov

1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma

1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma

2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma

FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dọ̑məc, -mca, m. dem. dom, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dọ̑mək, -mka, m. dem. dom, Mur., Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

domov (domov, domuv, domu, damov) prislov

1. izraža usmerjenost gibanja proti domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: domov

1.1 izraža usmerjenost gibanja proti bivališču; SODOBNA USTREZNICA: domov

2. izraža usmerjenost gibanja proti domači deželi, domačemu kraju; SODOBNA USTREZNICA: domov

FREKVENCA: 220 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

domu iti gl. dom, iti ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dum

GLEJ: dom

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

erperganje -a (erpergane) samostalnik srednjega spola

sprejemanje popotnikov, tujcev na dom, ponujanje prenočišča; SODOBNA USTREZNICA: prenočevanje

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

erpergati -am nedovršni glagol

kdo; koga_tož. sprejemati popotnike, tujce na dom, ponujati prenočišče; SODOBNA USTREZNICA: gostiti, prenočevati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

erpergovanje -a (erpergovanje, erpergovane) samostalnik srednjega spola

koga_rod. sprejemanje popotnikov, tujcev na dom, ponujanje prenočišča; SODOBNA USTREZNICA: prenočevanje

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

erpergovati -ujem (erpergovati, herpergovati, epergovati, erbergovati) nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. sprejemati popotnike, tujce na dom, ponujati prenočišče; SODOBNA USTREZNICA: gostiti, prenočevati

2. kdo; s prisl. določilom kraja spati, bivati, preživljati noč zdoma

FREKVENCA: 101 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gòri dàti ~ dám dov.
1. dati, postreči: tvoja mati jo je ſzkühala, i na ſzto gori dála KM 1790, 48; Navécsar goridá mati vecsérjo KAJ 1870, 44
2. dati za nalogo: Táksim pa, steri piszati znájo, more i na dom goridati KOJ 1833, 145
gòridáni -a -o dan, dodan: goridáni nomen KOJ 1833, 21; dokoncseke more k-goridánoga verbuma koréni dosztávlati KOJ 1833, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hìža -e ž
1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9
2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9
3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161
4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536
5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hràm -a m hiša, dom: Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; ſterim pérjom okouli hrama naſztelemo SIZ 1807, 14; ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; gda oni tá pridejo szlü'sit, hram nacimprati KOJ 1914, 153; Ovo, vhrámi je, ne vörte KŠ 1754, 12a; Szmrt ne csáka vſzákoga do ſztaroſzti vu hrámi SŠ 1796, 66; da szrecso má nyih pri szvojem hrami viditi KOJ 1845, 27; vszejh hramov sztrehe dá doli KOJ 1848, 7; od ognya zavarvane, skolnicske hrame KOJ 1845, 6; pren. Jezus tam, I djáti vmojga ſzrcza hram BKM 1789, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kolenček [kolẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

najljubši otrok; miljenček; ljubljenček; varovanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kùča -e ž
1. koča: Kunyhó; kucsa KOJ 1833, 164; A gunyhó, kucsa AIN 1876, 12; kama mo jo neszo, ér sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7
2. dom, posvetovalno ali zakonodajno telo: Pokedôp poszlavcov-kucsa neima .. nemore szkoncsanya doprneszti AI 1875, kaz. br. 2; Csibi sze od kucse vecsevnoszti táksi goripisz narédo AI 1875, kaz. br. 2; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévsi i nam sze je králeszka rêcs razglászila AI 1875, kaz. br. 1; poszlavci v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lẹpotíti, -ím, vb. impf. 1) schön machen, schmücken, zieren, Mur., Cig., Jan., Danj.-M., C.; tudi: lepótiti: Oj da te cvetene, Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig.; — 3) beschönigen, bemänteln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nasláden -dna -o prid. prijeten: Kellemes, nászladen -a -o AIN 1876, 34; nê je jako lêpa, ali naszládna AIP 1876, br. 7, 3; ali toliko znam pripraviti, ka nama naszládni dom szprávim AIP 1876, br. 9, 5
nasladnéši -a -e prijetnejši: Komaj sze dá naszladnêse meszto miszliti, kak je lêpi trávnik KAJ 1870, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt (phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

počìti póčim dov. počiti: Pattantani; pocsiti KOJ 1833, 168; lovec csüj sztrláj i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7
počìti se póčim se spreti se: Nemogôcse Telko vernim szrdcam vbrigi Za dom sze pocsiti AIP 1876, br. 6, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.-Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.-Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.-Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; (rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.-Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

prepísati, -šem, vb. pf. 1) mit Schreiben zubringen: ves ljubi dan p.; — 2) abschreiben, copieren; na čisto p., rein schreiben, mundieren; — 3) (auf den Namen eines andern) umschreiben, Jan., nk.; v zemljiščni knjigi kaj na koga p., Cig.; dom je edinemu sinu prepisati dal, Jurč.; tudi: p. koga: brž me je dal prepisati, gospodarstvo pa je obdržal, Jurč.; menico na koga p., einen Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 4) falsch schreiben, verschreiben, V.-Cig.; — p. se, sich verschreiben, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pribẹžíšče, n. = pribežališče: Ti pribežišče, dom ti zdaj si moj! Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pripelàti -pèlam dov.
1. pripeljati, privesti: I drüge ovczé mám, ſtere mi je potrejbno eſzi pripelati KŠ 1771, 300; Paſcsi ſze i drüge tá pripelati KŠ 1771, 536; Marka kſzebi vzemi i pripelaj ga ſzebom KŠ 1771, 652; serega nepripelaj z-szebom KOJ 1845, 35; Oſzelniczo, odvé'zta jo i pripelajta jo meni KŠ 1771, 67; Ali te nepriátele moje pripelajte eſzi KŠ 1771, 236; Meſter, pripelao ſzam ſzina mojega ktebi KŠ 1771, 130; gda je potop na ti nepobo'zni na ſzvejt pripelao KŠ 1771, 719; i ta zvejzda je nyé pripelala k-ſztáni Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 90; Pripelala ſzta to oſzelniczo i 'zrbé KŠ 1771, 68; kda szo niki szkrbni roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7
2. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: i ſcséte na náſz pripelati etoga csloveka krv KŠ 1771, 355; ſetüj me k-mojemi Zvelicsiteli nazáj pripeláti KMK 1780, 102; Dáj nám Szebé, i drüge ravnati, Kzvelicſanyi pripelati BKM 1789, 55; Bôg nasz vodi, on nasz má pripeláti tá, Gde nam nôvo szprotolêtje, nôvi dôm dá KAJ 1870, 26; Da nász k-právoj pokouri pripelas KM 1783, 97; Naj nász vu tvojo diko pripelas KM 1783, 10; da ani Vrág náz vkákſo ſzramouto nepripela TF 1715, 30; On me pripela k-vretini blá'zensztva KAJ 1848, 7; nego me vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57; i pripelaj náſz vu 'sitek vekivecsni KM 1790, 111; Kriſztus, da bi náſz k-Bougi pripelao KŠ 1771, 710; Na ono tá pripelao BRM 1823, 9; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála na bougso miszeo pripelao KOJ 1848, 40; ka ſzi náſz na tvojega ſz. ſziná ſzpoznanye pripelao KŠ 1771, 847; ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa na právo vöro pripelao KM 1783, 90; Epafrás je je na vöro pripelao KŠ 1771, 601; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala knám doli BKM 1789, 81; geto ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; i pripelali ſzo áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362
pripelàti se -pèlam se
1. pripeljati se: I gda bi ſze Jezus pá na drügo ſztrán prejk pripelao vu ládji KŠ 1771, 116; Drugi dén ſzmo ſze pa pripelali vu Sidon KŠ 1771, 424
2. privesti: 'zena ſze pred Kriſztuſa pripela KŠ 1771, 291; pren. Pred Kriſztuſa ſze pripelamo SŠ 1796, 45; Pred Goſzpodna pripelajo ſze vſzi SŠ 1796, 14; Geto ſze je pa po Petri k-Kriſztuſi pripelao KŠ 1771, 101
pripelajóuči -a -e ko pripelje, privede: Sznéhou pripelajoucsi k-hi'si, Sztarissina etak má praviti SIZ 1807, 39
pripèlavši -a -e ko je privedel: Jupitra pop pa gyüncze i vejncze pred vráta pripelavſi zlüſztvom vrét KŠ 1771, 386; Tomori, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjouv tüdi na znánye dati, je nej zamüdo KOJ 1848, 73
pripèlani -a -o pripeljan, priveden: i na zapovid Feſztuſovo pripelan je Paveo KŠ 1771, 420; Szilje ete dnih vsze kraja jáko doszta v Buda-Pest pripelano AI 1875, kaz. br. 8; Za Kolosáncze a.) hválo dáva, ka ſzo na vöro pripelani KŠ 1771, 603

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

prispévati -am nedov. pojoč priti: Veszélo je bilou csüti, kak szo cejli sereg mládih na dom priszpevali KOJ 1845, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

samǫ́tež, adv. selbstziehend (ohne Zugvieh); s. peljati voz; konje odprežejo in svojega očeta samotež na dom peljajo, Slom.; — ohne fremde Beihilfe, allein, V.-Cig., Jan., Met.; gospodar s. (brez hlapca) kaj stori, C.; — einzählig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

slíšiti -im nedov.
1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153
2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427
slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23
slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stán -a m
1. dom, stanovanje, bivališče: kralice hi'zni sztan v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; Zdávanya ſztána ſze ne ſzpozábte KŠ 1771, 696; je mejſzta ſzvojega ſztána preminyávao KM 1796, 58; Zvon nyé nindri nemas sztána AIP 1876, br. 6, 2; neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; Pri meni ſztán meti ſcsés KŠ 1754, 258; ji je potomtoga vnogo nyemi prislo naſztán KŠ 1771, 429; Na pouti szta sze na nocsni sztán zavrnila KOJ 1848, 96; 'Ze ſztánove ſztimi goſztmi vſzi napunyeni BKM 1789, 28; ſto je obarvao naſſe ſztáne vihéra KM 1790, 32; pren. Morem jaſz priti vnébo, Ta je moj ſztán BKM 1789, 114; Sztán nám ſze pá od Bogá dáje SŠ 1796, 44; i naj mi po etom 'sitki blá'seni ſztán dá vu diki KM 1783, 224; I po sztezi szpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9
2. stanje: na pamet prinásajo edendrügomi sztan vrêmena KAJ 1870, 158
3. položaj, stopnja: na visisi sztan pozdignyeni KAJ 1870, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

strèha tudi stréja tudi stréjha -e ž
1. streha: Fedél; pokrivács, sztreha KOJ 1833, 156; Streha se je vužgála BJ 1886, 9; moski pa z-haklami i drvariczami sztrejho trgajo KOJ 1845, 105; Lüdsztvo je pod sztrejo odszeljeno AIP 1876, br. 3, 7; Hiža má stené i streho BJ 1886, 6; po cziglenoj ſztrehi ſzo ga doli püſztili ſzpoſztelov vrét KŠ 1771, 180; Hiže rušt .. naslejdnye ga strehov pokrije BJ 1886, 6; i, ſtera ſzte vu vüha gúcsali vkamuraj, nazveſcsávalo ſze bode na ſztrehaj KŠ 1771, 211
2. dom, hiša: Jaſz mám ſztreho, hi'so KM 1790, 52; pren. nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; nej ſzam vrejden, ka bi pod ſztreho mojo ſztoupo KMK 1780, 65; ſzam nej vrejden, ka bi ti ſztoupo pod ſztreho tejla mojega KM 1783, 155

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tábor -a m
1. vojska, vojna: Had, háború; bojna, tábor KOJ 1833, 158; Tábor; vojszka, tábor KOJ 1833, 174; Jeli je ſzrecsno ravnao Saul ſzvoj tábor KM 1796, 53; ino z táborom scsé ocso na vecs placsüvanye prisziliti KOJ 1848, 38; Tü szo zdignoli mecs za dom Táborje Arpáda AIP 1876, br. 6, 2; tühénczov tábore ſzo razbejſzili KŠ 1771, 693
2. šotorišče: Hodmo vö tak knyemi vö ztábora ſpot noſzécsi KŠ 1771, 697; i okouli ſzo vzéli tábor ti ſzvéti KŠ 1771, 803; Gda vu tábori le'zite, bliszcsi sze TA 1848, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zajẹ́davəc, -vca, m. 1) der Parasit, Bes.; dom se napolni s smešničarji, hotnicami in zajedavci, LjZv.; — zajedavci, die Parasiten (zool.), Cig. (T.); — 2) ein bissiger Mensch, Valj. (Rad); — 3) der Verzehrer, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

župnȋjski, adj. Pfarr-, nk.; ž. dom, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.