Tiskanje

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl]

1.

navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom

2.

ekspresivno debel, neroden človek

3.

ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej ↑buhniti - več ...

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

folklóra folklóre samostalnik ženskega spola [folklóra]

1.

celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristika

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Folklor) iz angl. folklore iz folk ‛narod, ljudstvo’ + lore ‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]

primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]

zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali

STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmétski kmétska kmétsko pridevnik [kmétski]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmečki

2.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmečki

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]

odrasla samica konja

STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mmm1 medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko m

izgovarja se z višjim tonom

2.

kot pridevnik, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno ki je okusen, slasten

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja uživanje z zaprtimi polnimi usti hrane

múltilaterála múltilaterále samostalnik ženskega spola [múltilaterála]

dejavnost, ki jo skupaj izvajajo partnerji iz več držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državami

ETIMOLOGIJA: ↑multilateralen

ocvírkovica ocvírkovice samostalnik ženskega spola [ocvírkovica]

jed iz razvaljanega in zvitega kvašenega testa z nadevom iz ocvirkov, koščkov slanine; SINONIMI: ocvirkovka, neformalno špehovka

ETIMOLOGIJA: ↑ocvirek

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]

1.

zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič

1.1.

;

SINONIMI:

vrtni ognjič

1.2.

STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

1.

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

1.1.

2.

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

3.

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva]

1.

večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre

FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...

prašičerêja prašičerêje samostalnik ženskega spola [prašičerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo prašičev

ETIMOLOGIJA: iz reja prašičev

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]

1.

predelovati surovo živalsko kožo v usnje

2.

ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta

ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...

umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]

1.

ki je v zvezi z umetnostjo

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov

3.

ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur

STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost

varstvoslôvje varstvoslôvja samostalnik srednjega spola [varstvoslôu̯je]

1.

veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem javnega reda in miru, varnosti znotraj države

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’