ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
búkla -e ž (ȗ) pog.
knjiga: In obsedeli sva doma kot dve stari, vneto beroči dami, vsaka s svojo buklo E (↑)búkve
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog.
1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom
2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
džánki -ja in junkie -ja cit. [džánki] m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor je zasvojen z mamili; narkomanSSKJ, mamilarSSKJ, drogeraš, drogiranec, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: Sin je tipičen džanki, ki ga heroin že drži v kleščah in doma krade, da bi si za izkupiček kupil nov odmerek droge E ← agl. junkie iz junk 'ropotija, odpadki', v slengu tudi 'droga'
fondí -ja in fondue -ja cit. [fondí] m (ȋ)
1. jed, pripravljena v posebni posodi nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane pomakamo v omako ali vroče olje: Najprej jim bodo postregli s sirovim fondijem in vročim čajem
2. posoda v obliki manjšega kotlička z gorilnikom in vilicami za pripravo take jedi: Britanci imajo pogosto doma fondi, ki ga nikoli niso vzeli iz škatle E ← frc. fondue, prvotno 'stopljena', iz fondre 'topiti, taliti'
frík -a m, člov. (ȋ)
1. kdor zaradi nenavadnega videza ali vedenja velja za čudaškega človeka: Zaradi mojih vijoličnih pramenov in doma izdelanih oblačil so vsi mislili, da sem nekakšen frik
2. kdor je zasvojen z neko dejavnostjo: adrenalinski frik; računalniški frik; Kot tehnološki frik je prvi med madridskimi borznimi posredniki imel prenosni telefon E ← agl. freak, prvotno 'kaprica, muhavost'
gándža -e in ganja -e cit. [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, kanabis (1), trava (1): Ves čas sem imel tudi kakšno rastlino doma, ker me je zanimalo, kako gandža raste
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, kanabis (2), trava (2): Devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk E ← agl. ganja ← stind. gañjā
gostovánjeSSKJ -a s (ȃ)
uporaba mobilnega telefona zunaj področja dosega domačega operaterja, navadno v tujini; roaming: cene mobilnega gostovanja; Čeprav se bodo cene storitev znižale, pa gostovanje v primerjavi s cenami telefoniranja doma še zdaleč ne bo poceni E (↑)gostováti
lévosredínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ)
ki se nanaša na politično usmeritev med levico in sredino: levosredinska koalicija; levosredinska stranka; levosredinska vlada; Levi demokrati, največja stranka v levosredinski navezi, niso dobili predsedstva niti zgornjega niti spodnjega doma parlamenta E iz léva sredína
múltikulturalízem -zma m (ȗ-ī)
1. nazor o možnosti soobstajanja več različnih kultur na določenem ozemlju: filozofske razsežnosti multikulturalizma; Multikulturalizem se poskuša uveljaviti kot pravica vseh skupnosti, pa čeprav nekatere spodbujajo apartheid
2. soobstajanje več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: religiozni multikulturalizem; Bil je doma tako v angleški oz. ameriški kot arabski kulturi in je predstavljal primer ameriškega multikulturalizma
3. prizadevanje za enakopraven položaj narodov, etničnih, socialnih skupin na določenem ozemlju, v določeni skupnosti: politika multikulturalizma; Svobode govora ne smemo žrtvovati za nič na svetu, niti v imenu multikulturalizma ali politične korektnosti E ← agl. multiculturalism iz ↑múltikultúra
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
newagevski -a -o cit. [njuêjdžeu̯ski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na newagerje ali new age; new age2, novodobski: newagevski guru; newagevska glasba; newagevsko gibanje; Na ure meditacije danes hodijo vsakdanji ljudje, ki doma nimajo kristalov in niso naročeni na newagevske revije E ↑new age1
péntium -a [pentijum] m (ẹ̑)
1. za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz; V Šanghaju bodo izdelovali in preizkušali procesorje pentium 4 – zdaj tam že izdelujejo čipe za mobilne telefone in ročne računalnike
2. računalnik s tem procesorjem: Čeprav se z računalniki ukvarjam poklicno, mi doma 266-megaherčni pentium povsem zadostuje E ← agl. pentium iz gr. pénte 'pet'
piknikíranje -a s (ȋ) pog.
prirejanje piknikov: Od pomladi do jeseni je pri nas doma piknikiranje del redne prehrane; vsaj dvakrat tedensko pripravljamo kosila na prostem E ↑piknikírati
pókovka -e ž (ọ́)
1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: Uživanje pokovke je povezano z manjšo porabo mesa in z večjo porabo polnovrednih žit
2. razpočeno in napihnjeno zrno take koruze; kokica, popkorn (1): priprava pokovke; prodajalec pokovke; Zasebnost med štirimi hišnimi zidovi je bila mikavnejša od hrustanja pokovke v družbi drugih in tudi sosedovih komolcev ni bilo doma v napoto E (↑)pòk
popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: Pogledam skozi okno in zarobantim, da bom čisto zares popizdila, če bom morala po vsem skupaj še v tem dežju hoditi do doma E ↑pízditi
predstavítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s predstavitvijo: predstavitveni spot; predstavitvena stran; predstavitveno gradivo; Seveda se je poznalo, da niti doma, kaj šele v tujini, nismo vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige E (↑)predstavítev
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec
2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
téledélavec -vca m, člov. (ẹ̑-ẹ́)
kdor opravlja delo doma namesto v službenih prostorih, za posredovanje rezultatov dela delodajalcu in komunikacijo s sodelavci pa uporablja informacijsko tehnologijo: Ni se obneslo: že čez nekaj tednov so morali teledelavci zjutraj spet lepo sesti v avtomobil in se odpeljati v službo E (↑)tele… + (↑)délavec
téledélo -a s (ẹ̑-ẹ́)
delo doma namesto v službenih prostorih ob podpori informacijske tehnologije: Delodajalec mora biti prepričan, da je za teledelo izbral ustrezno vrsto dela E (↑)tele… + (↑)délo
telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) telefónska kártica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. plastična kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona; telekartica: uporabljati ponarejeno telefonsko kartico
2. kartica za polnjenje računa mobilnega telefona: Ponujajo več telefonskih kartic različnih mobilnih operaterjev
telefónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonski odzivnik (3): Pred nekaj leti je na mojo telefonsko tajnico kar naprej prihajalo sporočilo neke ženske, vendar nisem mogel prav razumeti, kaj hoče povedati
telefónski odzívnik -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. telefonska storitev, ki uporabniku omogoča dostop do različnih informacij: Osnovne informacije so zavarovancem na voljo tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku
2. telefonska storitev, ki uporabniku posreduje informacije o klicu: Telefonski odzivnik se javi, če je klicana številka (operater) zasedena, preusmeritev klica na odzivnik se pri tem opravi avtomatsko
3. naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonska tajnica: Na telefonskem odzivniku imam že nekaj časa sporočilo, da me ni doma
timer -ja cit. [tájmer] m (á)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; časovnik: Robotski sesalnik ima vgrajen timer, da posesa stanovanje, ko ni nikogar doma E ← agl. timer iz time 'čas'
trenažêr -ja m (ȇ)
1. rekreacijska naprava za krepitev mišic in povečanje telesne pripravljenosti: Za vadbo doma so proizvajalci izdelali večnamenske trenažerje, s katerimi lahko ob manjših prilagoditvah krepimo vse glavne in pomembnejše mišične skupine
2. rekreacijska naprava za kolesarjenje na mestu, v katero se vpne kolo in ki omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih: Trenažer omogoča, da običajno kolo uporabljate tudi v prostoru in kolesarite celo leto
3. naprava, s katero se umetno ustvarja ustrezne pogoje za urjenje opravljanja določenih nalog, zlasti v vojski: Opravljal je službo inštruktorja na trenažerjih za vojaške pilote E (↑)trenáža
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr