Tiskanje

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

1.

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

2.

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bábji bábja bábje pridevnik [bábji]

1.

neformalno, slabšalno ženski

1.1.

neformalno

slabšalno

STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bahávo prislov [bahávo]

1.

takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo

ETIMOLOGIJA: ↑bahav

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

bênti in bénti, bêmti

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

1.

odrasel samec goveda

2.

znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

2.1.

3.

ekspresivno zelo velik in močen moški

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

bláblá; in blá medmet

1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje

2.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča

3.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje

ETIMOLOGIJA: ↑bla

blízu1 prislov [blízu]

1.

v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava

2.

v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine

ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...

bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]

1.

koničast izrastek pri živalih ali rastlinah

2.

iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena

3.

zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika

STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti

brájica brájice samostalnik ženskega spola [brájica]

slepim namenjena pisava s kombinacijami izbočenih pik, ki se bere s tipom; SINONIMI: Braillova pisava

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz Braillova pisava

brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]

1.

naprava ali del naprave za branje podatkov

2.

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik

3.

naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku

4.

programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu

5.

programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno

ETIMOLOGIJA: ↑brati

copát copáta samostalnik moškega spola [copát]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

ETIMOLOGIJA: ↑copata

copátka copátke samostalnik ženskega spola [copátka]

1.

navadno v množini, navadno ekspresivno copata, zlasti otroška; SINONIMI: navadno ekspresivno copatek

2.

navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek

ETIMOLOGIJA: ↑copata

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

1.

iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta

1.1.

;

SINONIMI:

cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək]

1.

žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris

2.

žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens

3.

žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus

3.1.

navadno v množini

4.

neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi

ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]

1.

duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud

2.

slabo duševno počutje, razpoloženje

3.

iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine

4.

iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi

5.

iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

1.

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

2.

film z resno vsebino

3.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati]

1.

predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev

1.1.

1.2.

2.

navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici

3.

ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz ↑drama

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]

1.

rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik

2.

zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea purpurea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik

2.1.

;

SINONIMI:

ameriški slamnik

STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’

émbrij émbrija; in émbrio samostalnik moškega spola [émbri]

1.

iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se človeški organizem do konca osmega tedna razvoja v maternici

1.1.

iz biologije

2.

ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja česa

ETIMOLOGIJA: ↑embrio

enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít]

ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo

ETIMOLOGIJA: ↑en

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]

1.

rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

korejski ginseng

STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]

iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea

STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava

glavóč glavóča samostalnik moškega spola [glavóč]

1.

iz zoologije manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: glavač

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. glàvoč iz ↑glava

govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi]

1.

več goved, goveda; SINONIMI: govedo

1.1.

;

primerjaj lat.

Bos taurus

;

SINONIMI:

govedo

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]

kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice

ETIMOLOGIJA: ↑hiša

hòjladrí medmet

1.

ponazarja veselo razpoloženje, razposajenost

2.

kot pridevnik, ekspresivno ki je lahkoten, zabaven, navadno brez umetniške vrednosti

FRAZEOLOGIJA: na hojladri
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem. Hallodri ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria ‛neumnost’

hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]

1.

manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae

2.

ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari

STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej ↑hrkati - več ...

hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka]

1.

ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju

2.

ženska, ki hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornica, hribolazka

3.

slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska

ETIMOLOGIJA: ↑hribovec

husky huskyja; in háski samostalnik moškega spola [háski]

srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky

STALNE ZVEZE: sibirski husky
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’

inspiciêntka inspiciêntke tudi inspiciéntka inspiciéntke; tudi inšpiciêntka samostalnik ženskega spola [inspicijêntka] tudi [inspicijéntka]

strokovnjakinja, ki se ukvarja z vodenjem poteka predstave

ETIMOLOGIJA: ↑inspicient

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]

1.

kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən]

1.

ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

v obliki invalidni ki je namenjen za invalide 1.; SINONIMI: invalidski

3.

ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj

3.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno jetičen

4.

kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid

ETIMOLOGIJA: ↑invalid

jèžeš medmet [jèžəš]

1.

izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...

jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]

primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

kákati kákam nedovršni glagol [kákati]

evfemistično izločati odvečne snovi iz črevesja po prebavljanju

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...

kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr]

električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...

kamnolòm kamnolôma samostalnik moškega spola [kamnolòm]

kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen

ETIMOLOGIJA: iz lomiti kamen

karizmátičnost karizmátičnosti samostalnik ženskega spola [karizmátičnost]

lastnost koga ali česa, da ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih

ETIMOLOGIJA: ↑karizmatičen

klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica]

ženska, ki kleklja

ETIMOLOGIJA: ↑klekljar

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kméčko prislov [kméčko]

1.

takó kot pri kmetu ali da spominja na kmeta

2.

takó kot pri kmetiji ali da spominja na kmetijo

3.

takó, da se upošteva status kmeta

4.

slabšalno takó, da se zaradi preprostosti zdi omejeno, banalno

ETIMOLOGIJA: ↑kmečki

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kmétič kmétiča in kmetìč kmetíča samostalnik moškega spola [kmétič] in [kmetìč]

ekspresivno kmet

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmétov kmétova kmétovo pridevnik [kmétou̯ kmétova kmétovo]

1.

ki je v zvezi s kmetom 1., pripada kmetu 1.

1.1.

kmetom 1.

FRAZEOLOGIJA: Gozd je kmetova banka.
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati]

pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kostánjarka kostánjarke samostalnik ženskega spola [kostánjarka]

ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; SINONIMI: kostanjarica

ETIMOLOGIJA: ↑kostanjar

kozjerêjec kozjerêjca samostalnik moškega spola [kozjerêjəc]

kdor se ukvarja z rejo koz, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑kozjereja

kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít]

1.

kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti

2.

iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: kozmopolitka

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ...

kristálka kristálke samostalnik ženskega spola [kristálka]

1.

glavnata solata z izrazito krhkimi in hrustljavimi listi

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑kristal

krtáčenje krtáčenja samostalnik srednjega spola [kərtáčenje]

1.

čiščenje česa s krtačo

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

kúkú1; tudi kú-kú1 medmet

1.

prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost

1.1.

prvi zlog se izgovarja z višjim tonom

2.

kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kuckuck, prvotneje guckuck, iz gucken ‛gledati, kukati’, glej ↑kukati - več ...

kúmkvat kúmkvata samostalnik moškega spola [kúmkvat]

1.

manjše zimzeleno sadno drevo z drobnimi podolgovatimi pomarančam podobnimi plodovi; primerjaj lat. Citrus japonica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kumquat, nem. Kumquat iz kanton. kit.

ladjedélstvo ladjedélstva samostalnik srednjega spola [ladjedélstvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo in popravljanjem ladij; SINONIMI: ladjedelništvo

1.1.

;

SINONIMI:

ladjedelništvo

ETIMOLOGIJA: ↑ladjedelec

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

líptovski líptovska líptovsko pridevnik [líptou̯ski]
STALNE ZVEZE: liptovski sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš. liptovský (syr) ‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...

lisjáček lisjáčka samostalnik moškega spola [lisjáčək]

navadno ekspresivno lisjak, zlasti mladič

ETIMOLOGIJA: ↑lisjak

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

makadámija makadámije samostalnik ženskega spola [makadámija]

1.

iz botanike zimzeleno drevo s podolgovatimi listi z valovitim robom in lešniku podobnimi plodovi, po izvoru iz Avstralije; primerjaj lat. Macadamia

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macadamia, po škotsko-avstralskem znanstveniku in politiku Johnu Macadamu (1827–1865)

make-up make-upa; in make up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]

1.

ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’

matriarhát matriarháta samostalnik moškega spola [matrijarhát]

1.

družbena ureditev, v kateri imajo zlasti v družini vodilno vlogo ženske

2.

ekspresivno vodilna vloga žensk na določenem področju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Matriarchat, angl. matriarchate, po zgledu ↑patriarhat tvorjeno iz lat. māter + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

melodrámski melodrámska melodrámsko pridevnik [mẹlodrámski]

1.

ki je v zvezi z melodramo 1.

2.

ki je v zvezi z melodramo 2.; SINONIMI: melodramatični

3.

ekspresivno ki učinkuje pretirano čustveno, sentimentalno; SINONIMI: ekspresivno melodramatični

ETIMOLOGIJA: ↑melodrama

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

míšek míška samostalnik moškega spola [míšək]

1.

zlasti v pravljicah, navadno ekspresivno samec miši, zlasti manjši

2.

ljubkovalno otrok

ETIMOLOGIJA: ↑miš

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

mladolétnica mladolétnice samostalnik ženskega spola [mladolétnica]

1.

ženska, ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti

2.

iz zoologije večjemu molju podobna obvodna žuželka z dvema paroma žilastih dlakavih kril; primerjaj lat. Trichoptera, Limnephilus

ETIMOLOGIJA: ↑mladoletnik

nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]

1.

zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno (fizično) kaznovati

ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...

natikáč natikáča samostalnik moškega spola [natikáč]

navadno v množini obuvalo, navadno s čvrstim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne

ETIMOLOGIJA: ↑natikati

nečákinja nečákinje samostalnik ženskega spola [nečákinja]

sestrina ali bratova hči

ETIMOLOGIJA: ↑nečak

nèkméčki nèkméčka nèkméčko pridevnik [nèkméčki]

1.

ki je v zvezi z nekmeti

1.1.

nekmetje

ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑kmečki

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

òh in ôh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

2.

izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost

3.

izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5.1.

kot členek

5.2.

kot členek

FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o

ohô in ohò medmet

1.

izraža, da je govorec presenečen, začuden

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz ↑o + ↑ho

ôjêj in ôjej in ojêj medmet

1.

izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi

1.1.

ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz ↑o + ↑jej, ↑ojoj in prevzeto iz nem. o jeh

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

1.

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

2.

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

3.

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

4.

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

4.1.

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja]

1.

veda, ki se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

otróčnica otróčnice samostalnik ženskega spola [otróčnica]

ženska prvih šest tednov po porodu

ETIMOLOGIJA: ↑otrok

paparáco glej paparác

pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]

1.

oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem

1.1.

2.

ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti

3.

oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju

3.1.

;

SINONIMI:

partnerica, partnerka

3.2.

iz biologije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...

pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve]

1.

iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem

2.

orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev

3.

daljša plesna koreografija, predstava

4.

ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti

5.

navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje

STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti

pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]

1.

premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešak

pínja pínje samostalnik ženskega spola [pínja]

višja valjasta posoda s tlačilko za izdelovanje masla, navadno manjših količin

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. pìgne ali star. it. pigna ‛lonec’ < lat. pīnea ‛borova’ iz pīnus ‛bor’ zaradi podobne oblike lonca in pinijevega storža - več ...

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek

1.1.

;

SINONIMI:

plitek

2.

ki ima manjšo intenzivnost, vpliv

3.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek

4.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek

5.

v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek

6.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek

6.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

pôlhek pôlhka samostalnik moškega spola [pôu̯hək]

navadno ekspresivno polh, zlasti mladič

FRAZEOLOGIJA: spati kot polhek
ETIMOLOGIJA: ↑polh

pónčo pónča samostalnik moškega spola [pónčo]

vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo na sredini, po izvoru iz Južne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Poncho, angl. poncho) iz špan. poncho ‛pončo’, to pa iz nekega indijanskega jezika - več ...

požréšno prislov [požréšno]

1.

navadno slabšalno takó, da se veliko jé

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

3.

slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑požrešen

prádédek prádédka samostalnik moškega spola [prádédək]

babičin ali dedkov oče; SINONIMI: praded

ETIMOLOGIJA: ↑praded

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]

virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

1.

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

púrica púrice samostalnik ženskega spola [púrica]

1.

navadno ekspresivno pura, zlasti manjša

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑pura

révskniti révsknem in rêvskniti rêvsknem dovršni glagol [réu̯skniti] in [rêu̯skniti]

1.

oglasiti se s kratkim odrezanim, ostrim glasom

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede revsk

róler rólerja samostalnik moškega spola [róler]

1.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, rolarka

2.

kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo s črnilom

3.

valju podoben pripomoček za masažo, krepitev mišic

4.

iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka postavi nazaj v prvotni položaj

STALNE ZVEZE: hitrostni roler, hokejist na rolerjih, hokej na rolerjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’

rólka rólke samostalnik ženskega spola [rólka]

1.

podolgovata deska za vožnjo stoje s po dvema koleščkoma spredaj in zadaj, navadno na nožni pogon

1.1.

v množini

;

SINONIMI:

tekaška rolka

STALNE ZVEZE: tekaška rolka
ETIMOLOGIJA: ↑rolati

rótvajler rótvajlerja; tudi rottweiler samostalnik moškega spola [rótvajler]

zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, s krepkim telesom in povešenimi uhlji

ETIMOLOGIJA: ↑rottweiler

rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka]

miši podoben zelo majhen sesalec s koničastim gobcem; primerjaj lat. Soricidae

STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka
ETIMOLOGIJA: ↑rov

sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija]

1.

del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom

1.1.

2.

kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov

STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]

1.

žival, ki dobro skače

2.

iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae

3.

iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola

4.

starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem

5.

pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše

6.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj

STALNE ZVEZE: mongolski skakač, puščavski skakač
ETIMOLOGIJA: ↑skakati

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]

1.

rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva

1.1.

STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

snéžka snéžke samostalnik ženskega spola [snéška]

1.

navadno v množini podloženo zimsko obuvalo z debelim rebrastim podplatom, ki sega največ do kolena

2.

navadno v množini, nekdaj krajša lesena smučka

3.

neformalno užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: sivka, iz biologije zimska kolobarnica

ETIMOLOGIJA: ↑sneg

strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča]

1.

strupena kača

2.

strupena goba

3.

slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje

4.

ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo

ETIMOLOGIJA: ↑strupen

svák sváka samostalnik moškega spola [svák]

brat (zakonskega) partnerja ali sorojenčev (zakonski) partner

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. *svojakъ, iz ↑svoj - več ...

škljòc medmet

1.

posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata

kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata

2.1.

kot samostalnik

ekspresivno

2.2.

kot samostalnik

ekspresivno

2.3.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi

šnávcer šnávcerja samostalnik moškega spola [šnáu̯cer]

pes črne ali srebrnkasto sive barve, s podolgovato glavo in daljšo dlako na glavi, ki spominja na brado, brke in obrvi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Schnauzer, iz Schnauze ‛smrček, gobec’ v pog. pomenu ‛brki’, zaradi izrazitih brk in brade, značilnih za to pasmo - več ...

špílati špílam nedovršni glagol [špílati]

1.

neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev

2.

neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo

2.1.

neformalno

3.

neformalno poustvarjati besedilo, scenarij

4.

tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne

4.1.

tudi v obliki špilati se

neformalno

5.

neformalno igrati računalniške igrice

6.

neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami

7.

neformalno delovati

8.

v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah

8.1.

v obliki špilati se

neformalno

FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...

tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]

1.

zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine

1.1.

STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...

teriêrka teriêrke samostalnik ženskega spola [terijêrka]

samica terierja

STALNE ZVEZE: bostonska terierka, jorkširska terierka, škotska terierka, višavska terierka, yorkshirska terierka
ETIMOLOGIJA: ↑terier

trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr]

1.

sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči

1.1.

2.

naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij

STALNE ZVEZE: eliptični trenažer
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati

ùf medmet

1.

tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko

1.1.

tudi s ponovljeno črko f

2.

tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti

3.

tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega

4.

kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff

vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]

1.

bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku

2.

manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir

3.

ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči

4.

ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri

STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka