anticipírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
♦ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

báti se bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 
  1. 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo
    // elipt.: nič se bati! pog. nič bati!
    // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji
  2. 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza
    // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika
  3. 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba
  4. 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl
  5. 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli
    // bojim se, da vas motim
    ●     ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

domnévanje -a s (ẹ́) glagolnik od domnevati: nejasno, zmotno domnevanje / vse to so le slutnje in domnevanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvómiti -im, in dvomíti in dvómiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑; ī ọ́) 
  1. 1. imeti, izražati dvom, dvome: zakaj še dvomiš? dvomiti o uspehu, pog. v uspeh; dvomim, če bo prišla; še zmeraj dvomi, da mu bo poskus uspel
    // domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: dvomi o njeni poštenosti; pog. dvomi v njegovo pravičnost; ekspr. rahlo dvomim o pravilnosti njegovega ravnanja / dvomiti nad kom
  2. 2. ekspr., z nikalnico biti trdno prepričan o čem: ne dvomim o tem; ne dvomim, da bo prišla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

indíc -a m (ȋ) nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj
♦ jur. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

presumírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

súmiti -im nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo
  2. 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo
    ●     pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zdvómiti -im, in zdvomíti in zdvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ī ọ́) imeti, izraziti dvom, dvome: dozdaj je bilo njegovo prepričanje trdno, zdaj pa je nenadoma zdvomil; zdvomiti o uspehu, pog. v uspeh; zdvomil je, da bo delo dokončal
// začeti domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: zdvomil je o njeni zvestobi / o tem človeku je že večkrat zdvomil; zdvomiti nad mladino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Število zadetkov: 8