blagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wohl gedeihen: naj država blaguje, Cig. (T.); — 2) sich wohl schmecken lassen, C.; (= b. se, SlN.); — hs.
dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.
drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.
držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.
držȃvica, f. dem. država; kleiner Staat, nk.
gusárski, adj. seeräuberisch, Jan.; gusarska država, der Raubstaat, Cig. (T.).
izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost (chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
mnogonarǫ́dən, -dna, adj. mit vielen Nationen: mnogonarodna država, Nov.-C.
otǫ̑ški, adj. Insel-, Cig. (T.), M., Jes.; otoška država, das Inselreich, Cig. (T.).
plemenȋški, adj. Adels-, aristokratisch, Cig., Jan.; plemeniška država, Jes.
pogodníca, f. der weibliche vertragschließende Theil, Cig.; država p., der vertragschließende Staat, DZ.
prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.
primọ̑rski, adj. am Meere gelegen, Küsten-, See-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; primorsko mesto, die Seestadt, primorska država, das Küstenreich, primorska reka, der Küstenfluss, Cig. (T.).
prvorę́dən, -dna, adj. ersten Ranges: prvoredna država, gostilna, SlN.
samovlástən, -stna, adj. eigenberechtigt, Cig., Levst. (Pril.), DZ.; (stsl.); — eigenmächtig, selbständig, unabhängig, Cig., C.; samovlastna država, ein unabhängiger Staat, Jes.
svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.-Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.
tretjerę́dən, -dna, adj. v tretji red spadajoč, nk.; tretjeredna država, ein Staat dritten Ranges, SlN.; — = k tretjemu redu (svetega Frančiška) spadajoč, Cv.
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
zavę́zən, -zna, adj. 1) eine Verbindung, ein Bündnis, einen Bund betreffend; zavę̑zna država, der Bundesstaat, Cig., Jes., nk.; zavezni svet, der Bundesrath, Nov.; — 2) verbindlich (= bindend), Cig., Jan.; zavezno pismo, der Revers, Cig.
zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.