Tiskanje

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

Acre

Predlog

Acreja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]

BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Afganistan

Predlog

Afganistana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Islamska država Afganistan

država v Aziji

IZGOVOR: [afgánistan], rodilnik [afgánistana] in [avgánistan], rodilnik [avgánistana]

BESEDOTVORJE: Afganistanec, Afganistanka, Afganistančev, Afganistankin, afganistanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agrárna držáva -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agrárno-industríjski -a -o (ȃ-ȋ) kmetijsko-industrijski: ~a država

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agregát -a m (ȃ)
1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale
2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agresíja -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aktêrka -e ž (ȇ)
1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka, povzročiteljica: bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj; vodilna akterka družbenih sprememb; akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih
2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku: glavna akterka v resničnostnem šovu
3. knjiž. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka: akterka v teatru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aktívna polítika zaposlovánja -e -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aktívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aktívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Alabama

Predlog

Alabame samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [alabáma], rodilnik [alabáme]

BESEDOTVORJE: Alabamec, Alabamka, Alabamčev, Alabamkin, alabamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Alabáma -e ž, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: v ~i
alabámski -a -o (ȃ)
Alabámec -mca m z -em preb. i. (ȃ)
Alabámka -e ž, preb. i. (ȃ)
Alabámčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Alagoas

Predlog

Alagoasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [alagóas], rodilnik [alagóasa]

BESEDOTVORJE: Alagoašan, Alagoašanka, Alagoašanov, Alagoašankin, alagoaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Albanija

Predlog

Albanije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Albanija

država v Evropi

IZGOVOR: [albánija], rodilnik [albánije]

BESEDOTVORJE: Albanec, Albanka, Albančev, Albankin, albanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Albánija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
albánski -a -o (ȃ)
Albánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Albánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Albánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Aljaska

Predlog

Aljaske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [aljáska], rodilnik [aljáske]

BESEDOTVORJE: Aljaščan, Aljaščanka, Aljaščanov, Aljaščankin, aljaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Aljáska -e ž, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: na ~i
aljáški -a -o (ȃ)
Aljáščan -a m, preb. i. (ȃ)
Aljáščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alternatíva -e ž (ȋ)
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa; privlačna, uporabna brezplačna alternativa; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Alžirija

Predlog

Alžirije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Ljudska demokratična republika Alžirija

država v Afriki

IZGOVOR: [alžírija], rodilnik [alžírije]

BESEDOTVORJE: Alžirec, Alžirka, Alžirčev, Alžirkin, alžirski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Alžírija -e ž, zem. i. (ȋ) |afriška država|: v ~i
alžírski -a -o (ȋ)
Alžírec -rca m z -em preb. i. (ȋ)
Alžírka -e ž, preb. i. (ȋ)
Alžírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Amapa

Predlog

Amapaja samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [amápa], rodilnik [amápe]

BESEDOTVORJE: Amapčan, Amapčanka, Amapčanov, Amapčankin, amapski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Amazonas

Predlog

1 Amazonasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [amazónas], rodilnik [amazónasa]

BESEDOTVORJE: Amazonašan, Amazonašanka, Amazonašanov, Amazonašankin, amazonaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Amazonas

Predlog

2 Amazonasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [amasónas], rodilnik [amasónasa]

BESEDOTVORJE: Amazonašan, Amazonašanka, Amazonašanov, Amazonašankin, amazonaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

Amerika

Predlog

2 Amerike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kratko ime za Združene države Amerike

država v Severni Ameriki

IZGOVOR: [amêrika], rodilnik [amêrike]

BESEDOTVORJE: Američan, Američanka, Američanov, Američankin, ameriški

ZVEZE: stric iz Amerike

PRIMERJAJ: Združene države Amerike

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amerikanka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Amsterdamska pogodba

Predlog

Amsterdamske pogodbe samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

mednarodni sporazum

IZGOVOR: [ámstǝrdamska pogódba], rodilnik [ámstǝrdamske pogódbe]

PRIMERJAJ: amsterdamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Andora

Predlog

Andore samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kneževina Andora

država v Evropi

IZGOVOR: [andóra], rodilnik [andóre]

BESEDOTVORJE: Andorec, Andorka, Andorčev, Andorkin, andorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Andóra -e ž, zem. i. (ọ̑) |evropska država|: v ~i
andórski -a -o (ọ̑)
Andórec -rca m z -em preb. i. (ọ̑)
Andórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Andórčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Andra Pradeš

Predlog

Andra Pradeša samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Indiji

IZGOVOR: [ándra prádeš], rodilnik [ándra prádeša]

BESEDOTVORJE: Andrapradešan, Andrapradešanka, Andrapradešanov, Andrapradešankin, andrapradeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

anglosaški

Predlog

anglosaška anglosaško pridevnik

nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane

nanašajoč se na Anglosase

IZGOVOR: [ánglosáški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Angola

Predlog

Angole samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Angola

država v Afriki

IZGOVOR: [angóla], rodilnik [angóle]

BESEDOTVORJE: Angolec, Angolka, Angolčev, Angolkin, angolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Angóla -e ž, zem. i. (ọ̑) |afriška država|: v ~i
angólski -a -o (ọ̑)
Angólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑)
Angólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Angólčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Antigva in Barbuda

Predlog

Antigve in Barbude samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Antigva in Barbuda

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [antígva in barbúda], rodilnik [antígve in barbúde]

BESEDOTVORJE: antigovsko-barbudski

PRIMERJAJ: Antigva, Barbuda

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Anzoátegui

Predlog

Anzoáteguija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [ansoátegi], rodilnik [ansoátegija]

BESEDOTVORJE: Anzoáteguijčan, Anzoáteguijčanka, Anzoáteguijčanov, Anzoáteguijčankin, anzoátegijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Apure

Predlog

2 Apureja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [apúre], rodilnik [apúreja]

BESEDOTVORJE: Apurejčan, Apurejčanka, Apurejčanov, Apurejčankin, apurejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Aragua

Predlog

Arague samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [arágu̯a], rodilnik [arágu̯e]

BESEDOTVORJE: Araguanec, Araguanka, Araguančev, Araguankin, araguanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Argentina

Predlog

Argentine samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Argentinska republika

država v Južni Ameriki

IZGOVOR: [argentína], rodilnik [argentíne]

BESEDOTVORJE: Argentinec, Argentinka, Argentinčev, Argentinkin, argentinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Argentína -e ž, zem. i. (ȋ) |južnoameriška država|: v ~i
argentínski -a -o (ȋ)
Argentínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Argentínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Argentínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

arhipeláška držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Arizona

Predlog

Arizone samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [arizóna], rodilnik [arizóne]

BESEDOTVORJE: Arizonec, Arizonka, Arizončev, Arizonkin, arizonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Arizóna -e ž, zem. i. (ọ̑) |ameriška zvezna država|: v ~i
arizónski -a -o (ọ̑)
Arizónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Arizónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Arizónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Arkansas

Predlog

2 Arkansasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [arkánsas], rodilnik [arkánsasa]

BESEDOTVORJE: Arkansašan, Arkansašanka, Arkansašanov, Arkansašankin, arkansaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Armenija

Predlog

Armenije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Armenija

država v Aziji

IZGOVOR: [arménija], rodilnik [arménije]

BESEDOTVORJE: Armenec, Armenka, Armenčev, Armenkin, armenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Arménija -e ž, zem. i. (ẹ́) |azijska država|: v ~i
arménski -a -o (ẹ̑)
Arménec -nca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Arménka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Arménčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Arunačal Pradeš

Predlog

Arunačal Pradeša samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Indiji

IZGOVOR: [arunáčal prádeš], rodilnik [arunáčal prádeša]

BESEDOTVORJE: Arunačalpradešan, Arunačalpradešanka, Arunačalpradešanov, Arunačalpradešankin, arunačalpradeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

àsimétrična zvézna držáva -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Asírija -e ž, zem. i. (í) |staroveška azijska država|: v ~i
asírski -a -o (ȋ)
Asírec -rca m z -em preb. i. (ȋ)
Asírka -e ž, preb. i. (ȋ)
Asírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

asírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Aspirant
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aspirántka -e ž (ā)
knjiž. ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidatka, pripravnica: predsedniška aspirantka; aspirantka na avdiciji / aspirantka za Evropsko unijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Astrahanski kanat

Predlog

Astrahanskega kanata samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

nekdaj turška država v 15. stoletju

IZGOVOR: [ástrahanski kanát], rodilnik [ástrahanskega kanáta]

PRIMERJAJ: astrahanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Avstralija

Predlog

Avstralije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

celina

polno ime Avstralska zveza

država v Oceaniji

IZGOVOR: [au̯strálija], rodilnik [au̯strálije]

BESEDOTVORJE: Avstralec, Avstralka, Avstralčev, Avstralkin, avstralski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Avstrálija -e ž, zem. i. (á) |celina; država|: v ~i
avstrálski -a -o (ȃ)
Avstrálec -lca m z -em preb. i. (ȃ)
Avstrálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Avstrálčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Avstrija

Predlog

Avstrije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Avstrija

država v Evropi

IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]

BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ávstrija -e ž, zem. i. (ȃ) |evropska država|: v ~i
avstríjski -a -o (ȋ)
Avstríjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Avstríjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Avstríjčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Avstrijska državna pogodba

Predlog

Avstrijske državne pogodbe samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

dolgo ime Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije

mednarodni sporazum

IZGOVOR: [au̯stríjska dəržáu̯na pogódba], rodilnik [au̯stríjske dəržáu̯ne pogódbe]

PRIMERJAJ: pogodba

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Avstrijsko cesarstvo

Predlog

Avstrijskega cesarstva samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

država Habsburžanov v obdobju 1804–1867

IZGOVOR: [au̯stríjsko cesárstvo], rodilnik [au̯stríjskega cesárstva]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ávstroslavízem -zma m (ȃ-ī)
v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtárkičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtárkičen -čna -o (á) |(gospodarsko) samozadosten|
avtárkični -a -o (á) ~a država
avtárkičnost -i ž, pojm. (á) |(gospodarska) samozadostnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtonómna pokrájina -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtoritáren -rna -o prid. (ȃ)
osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Azerbajdžan

Predlog

Azerbajdžana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Azerbajdžan

država v Aziji

IZGOVOR: [azerbajdžán], rodilnik [azerbajdžána]

BESEDOTVORJE: Azerbajdžanec, Azerbajdžanka, Azerbajdžančev, Azerbajdžankin, azerbajdžanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Azerbajdžán -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
azerbajdžánski -a -o (ȃ)
Azerbajdžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Azerbajdžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Azerbajdžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

azíl -a m (ȋ)
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila
// zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

azíl -a m

zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu

SINONIMI:

ekspr. gostoljubje, knj.izroč. pribežališče, knj.izroč. zatočišče, knj.izroč. zavetišče, knj.izroč. zavetje

GLEJ ŠE SINONIM: zavetišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

azíl -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

azilánt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bábica Frazemi s sestavino bábica:
velíko bábic – kílav otròk, velíko bábic – kílavo déte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Babilónija -e ž, zem. i. (ọ́) zgod. |država v južni Mezopotamiji|: v ~i
babilónski -a -o (ọ̑) zgod.
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑) zgod.
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑) zgod.
Babilónčev -a -o (ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bahami

Predlog

Bahamov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Skupnost Bahami

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [bahámi], rodilnik [bahámou̯]

BESEDOTVORJE: Bahamec, Bahamka, Bahamčev, Bahamkin, bahamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bahámi -ov m mn., zem. i. (ȃ) |srednjeameriško otočje; država|: na ~ih
bahámski -a -o (ȃ)
Bahámec -a m z -em preb. i. (ȃ)
Bahámka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bahámčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bahrajn

Predlog

Bahrajna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Bahrajn

otoška država na Bližnjem vzhodu

IZGOVOR: [bahrájn], rodilnik [bahrájna]

BESEDOTVORJE: Bahrajnčan, Bahrajnčanka, Bahrajnčev, Bahrajnčankin, bahrajnski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bahrájn -a m, zem. i. (ȃ) |arabska otoška država|: v ~u
bahrájnski -a -o (ȃ)
Bahrájnčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bahrájnčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balkánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejene
♦ šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912–1913; vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991–1995

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balkánski -a -o (ȃ) ~a država; slabš. ~e razmere |brez pravnega reda|; zgod. ~e vojne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]

1.

ki je v zvezi baloni 2.

2.

ki je v zvezi z balonom 1.

3.

ki je v zvezi z balonom 3.

4.

pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom

4.1.

5.

ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost

STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banánska držáva -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banánski Frazemi s sestavino banánski:
banánska držáva, banánska držávica, banánska repúblika

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bangladeš

Predlog

Bangladeša samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Ljudska republika Bangladeš

država v Aziji

IZGOVOR: [bángladẹš], rodilnik [bángladẹša]

BESEDOTVORJE: Bangladeševec, Bangladeševka, Bangladeševčev, Bangladeševkin, bangladeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bángladeš -a m z -em zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
bángladeški -a -o (ȃ)
Bángladeševec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Bángladeševka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bángladeševčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bankrotírati -am dov. in nedov. (ȋ)
doživeti bankrot, gospodarsko propasti: banka, država je bankrotirala; podjetje je bankrotiralo; popolnoma, uradno bankrotirati / finančno bankrotirati
// ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično, moralno bankrotirala

bankrotíran

-a -o:

politično bankrotirana vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bánkster samostalnik moškega spola

slabšalno

kdor pridobiva korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Barbados

Predlog

Barbadosa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Barbados

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [barbádos], rodilnik [barbádosa]

BESEDOTVORJE: Barbadošan, Barbadošanka, Barbadošanov, Barbadošankin, barbadoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Barbádos -a m, zem. i. (ȃ) |srednjeameriška otoška država|: na ~u
barbádoški -a -o (ȃ)
Barbádošan -a m, preb. i. (ȃ)
Barbádošanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

BDP

Predlog

BDP-ja tudi BDP BDP samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

bruto domači proizvod

zastarelo bruto družbeni proizvod

IZGOVOR: [bə̀dəpə̀], rodilnik [bə̀dəpə̀ja] tudi [bə̀dəpə̀] in [bédẹpé], rodilnik [bédẹpêja] tudi [bédẹpé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

begúnec -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

begúnec -nca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Belgija

Predlog

Belgije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Belgija

država v Evropi

IZGOVOR: [bélgija], rodilnik [bélgije]

BESEDOTVORJE: Belgijec, Belgijka, Belgijčev, Belgijkin, belgijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bélgija -e ž, zem. i. (ẹ́) |evropska država|: v ~i
bélgijski -a -o (ẹ́)
Bélgijec -jca m z -em preb. i. (ẹ́)
Bélgijka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Bélgijčev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Belize

Predlog

Belizeja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Belize

država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [belíze], rodilnik [belízeja]

BESEDOTVORJE: Belizejčan, Belizejčanka, Belizejčanov, Belizejčankin, belizejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Belíze -ja m z -em zem. i. (ȋ) |srednjeameriška država|: v ~u
belízejski -a -o (ȋ)
Belízejčan -a m, preb. i. (ȋ)
Belízejčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Belorusija

Predlog

Belorusije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Belorusija

država v Evropi

IZGOVOR: [belorúsija], rodilnik [belorúsije]

BESEDOTVORJE: Belorus, Belorusinja, Belorusov, Belorusinjin, beloruski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Belorúsija -e ž, zem. i. (ȗ) |evropska država|: v ~i
belorúski -a -o (ȗ)
Belorús -a m, preb. i. (ȗ)
Belorúsinja -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Beneška republika

Predlog

Beneške republike samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

mestna država na severu Italije v obdobju 697–1797

IZGOVOR: [benéška repúblika], rodilnik [benéške repúblike]

BESEDOTVORJE: Benečan, Benečanka, Benečanov, Benečankin, benečanski

PRIMERJAJ: beneški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Benin

Predlog

Benina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Benin

država v Afriki

IZGOVOR: [benín], rodilnik [benína]

BESEDOTVORJE: Beninčan, Beninčanka, Beninčanov, Beninčankin, beninski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Benín -a m, zem. i. (ȋ) |afriška država|: v ~u
benínski -a -o (ȋ)
Benínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Benínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

1.

odrasel samec goveda

2.

znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

2.1.

3.

ekspresivno zelo velik in močen moški

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

blagájna -e ž (ȃ)
1. zavarovana omarica za shranjevanje denarja: odpreti blagajno; izropati blagajno; spraviti denar v blagajno; železna blagajna / registrska blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov
2. prostor za poslovanje z denarjem: izplačali vam bodo v blagajni / sendvič plačate pri blagajni / vstopnice dobite pri dnevni blagajni; potniška blagajna na postaji
3. denarna sredstva, zbrana za določene namene: ta denar bomo dali v skupno blagajno; sindikalna blagajna / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje / državna blagajna država kot lastnik premoženja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wohl gedeihen: naj država blaguje, Cig. (T.); — 2) sich wohl schmecken lassen, C.; (= b. se, SlN.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blížnjevzhóden -dna -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na Bližnji vzhod: bližnjevzhodna država / bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna kriza / bližnjevzhodna četverica predstavniki Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Rusije in Združenih držav Amerike, ki si z mediacijo prizadevajo za mir med Palestinci in Izraelci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blokírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto
2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
4. gost. žarg. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
♦ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati transakcijski račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke

blokíran

-a -o:

ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami

blokirana kolesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bocvana

Predlog

Bocvane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Bocvana

država v Afriki

IZGOVOR: [bocvána], rodilnik [bocváne]

BESEDOTVORJE: Bocvanec, Bocvanka, Bocvančev, Bocvankin, bocvanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bocvána -e ž, zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~i
bocvánski -a -o (ȃ)
Bocvánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Bocvánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bocvánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bolgarija

Predlog

Bolgarije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Bolgarija

država v Evropi

IZGOVOR: [bolgárija], rodilnik [bolgárije]

BESEDOTVORJE: Bolgar, Bolgarka, Bolgarov, Bolgarkin, bolgarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bolgárija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
bolgárski -a -o (á; ȃ)
Bolgár -a m, preb. i. (ȃ)
Bolgárka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bolgarska zemljepisna imena na -e: »Ruse« in »Pomorie«

Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bolívar

Predlog

2 Bolívarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [bolívar], rodilnik [bolívarja]

BESEDOTVORJE: Bolívarčan, Bolívarčanka, Bolívarčanov, Bolívarčankin, bolívarski

PRIMERJAJ: bolivar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bolivija

Predlog

Bolivije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Večnacionalna država Bolivija

država v Južni Ameriki

IZGOVOR: [bolívija], rodilnik [bolívije]

BESEDOTVORJE: Bolivijec, Bolivijka, Bolivijčev, Bolivijkin, bolivijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bolívija -e ž, zem. i. (í) |južnoameriška država|: v ~i
bolívijski -a -o (í)
Bolívijec -jca m z -em preb. i. (í)
Bolívijka -e ž, preb. i. (í)
Bolívijčev -a -o (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna, [pa] mírna Bósna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bosna in Hercegovina

Predlog

Bosne in Hercegovine samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Bosna in Hercegovina

država v Evropi

IZGOVOR: [bósna in hercegovína], rodilnik [bósne in hercegovíne]

BESEDOTVORJE: bosansko-hercegovski tudi bosensko-hercegovski

PRIMERJAJ: Bosna, Hercegovina, BiH

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bósna in Hercegovína -e ~ -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |evropska država|: v ~i ~ ~i
bósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á)
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. veliki brat država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi; ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna sto tisoč cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov

bráte

ekspr.:

dobro srečo, brate

ne boš, brate!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Brazilija

Predlog

Brazilije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Federativna republika Brazilija

država v Južni Ameriki

IZGOVOR: [brazílija], rodilnik [brazílije]

BESEDOTVORJE: Brazilec, Brazilka, Brazilčev, Brazilkin, brazilski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Brazílija -e ž, zem. i. (í) |južnoameriška država|: v ~i
brazílski -a -o (ȋ)
Brazílec -lca m z -em preb. i. (ȋ)
Brazílka -e ž, preb. i. (ȋ)
Brazílčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

brême -éna s (é ẹ́)
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj
2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
// nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; pravn. dokazno breme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]

1.

zelo globoka jama s strmimi stenami

2.

ekspresivno velika globina

3.

ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema

4.

ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega

4.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

brezogljíčni pridevnik

1.

ki je v zvezi s stanjem brez izpustov ogljikovega dioksida ob nadomeščanju fosilnih goriv z drugimi

1.1

ki se uporablja za doseganje takega stanja

ETIMOLOGIJA: iz brez ogljika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga, zádnja bríga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Brunej

Predlog

Bruneja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Država Brunej

država v Aziji

IZGOVOR: [brunêj], rodilnik [brunêja]

BESEDOTVORJE: Brunejec, Brunejka, Brunejčev, Brunejkin, brunejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Brunêj -a m z -em zem. i. (ȇ) |država na Borneu|: v ~u
brunêjski -a -o (ȇ)
Brunêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Brunêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Brunêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

brútoregístrski -a -o prid. (ȗ-í)
navt., v zvezi brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3: ladja z devetdeset tisoč brutoregistrskimi tonami [BRT] / država ima čez šest milijonov brutoregistrskih ton ladjevja / brutoregistrska tonaža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

BSE2 BSE samostalnik ženskega spola [bẹesé] in [bə̀səé]

iz veterine bolezen goveda, ki povzroča degenerativne spremembe možganskega tkiva in se lahko prenaša tudi na človeka; SINONIMI: bolezen norih krav, iz veterine bovina spongiformna encefalopatija, iz veterine BSE, manj formalno goveja blaznost, iz veterine goveja spongiformna encefalopatija, manj formalno nore krave

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija

Burkina Faso

Predlog

Burkine Faso samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Burkina Faso

država v Afriki

IZGOVOR: [burkína fáso], rodilnik [burkíne fáso]

BESEDOTVORJE: Burkinec tudi Burkinafasec, Burkinka tudi Burkinafaska, Burkinčev tudi Burkinafaščev, Burkinkin tudi Burkinafaskin, burkinski tudi burkinafaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Burkína Fáso ~ -a m, zem. i. (ȋ ȃ) |afriška država|: v ~ ~u
burkinafáški -a -o (ȃ)
Burkinafásec -sca m z -em preb. i. (ȃ)
Burkinafáska -e ž, preb. i. (ȃ)
Burkinafáščev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Burundi

Predlog

Burundija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Burundi

država v Afriki

IZGOVOR: [burúndi], rodilnik [burúndija]

BESEDOTVORJE: Burundijec, Burundijka, Burundijčev, Burundijkin, burundijski tudi burundski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Burúndi -ja m z -em zem. i. (ȗ) |afriška država|: v ~u
burúndijski -a -o (ȗ)
Burúndijec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Burúndijka -e ž, preb. i. (ȗ)
Burúndijčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

buržoázen -zna -o [tudi buržuázən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na buržoazijo: buržoazna družba; buržoazna država; buržoazna revolucija; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost
♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado

buržoázno

prisl.:

buržoazno orientiran intelektualec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

butalski

Predlog

butalska butalsko pridevnik

nanašajoč se na kraj iz zbirke humoresk Frana Milčinskega »Butalci«

nanašajoč se na neumnost, omejenost nasploh

IZGOVOR: [butálski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Butan

Predlog

Butana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Butan

država v Aziji

IZGOVOR: [bután], rodilnik [butána]

BESEDOTVORJE: Butanec, Butanka, Butančev, Butankin, butanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bután -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
butánski -a -o (ȃ)
Butánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Butánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Butánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Carabobo

Predlog

Caraboba samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [karabóbo], rodilnik [karabóba]

BESEDOTVORJE: Carabobčan, Carabobčanka, Carabobčanov, Carabobčankin, carabobski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Carigrajska konvencija

Predlog

Carigrajske konvencije samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

mednarodni dokument

IZGOVOR: [cárigrajska konvéncija], rodilnik [cárigrajske konvéncije]

PRIMERJAJ: Istanbulska konvencija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cárstvo -a s (ȃ)
država, ki ji vlada car: rusko carstvo / iron. Hitlerjevo tretje carstvo
// star. cesarstvo: francosko carstvo; pren. živeti v carstvu fantazije; carstvo blodenj, sanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cárstvo -a s

država, ki ji vlada car

SINONIMI:

carjevina

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

Hitlerjevo tretje carstvo

GLEJ ŠE SINONIM: cesarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Ceará

Predlog

Ceare samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [seára], rodilnik [seáre]

BESEDOTVORJE: Cearčan, Cearčanka, Cearčanov, Cearčankin, cearski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

celínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na celino: Švica je celinska država
♦ geogr. celinsko podnebje podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

centralístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na centralizem: centralistična država; centralistično vodstvo / centralistična miselnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

centralístičen -čna -o (í) Vlada je bila ~a
centralístični -a -o (í) ~a država; ~a miselnost
centralístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

centralizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati finančno poslovanje

centralizíran

-a -o:

centralizirana država

centralizirano planiranje gospodarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

centrálni dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cerkvén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ jezikosl. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom

cerkvéno

prisl.:

cerkveno se poročiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cesarastvo -a samostalnik srednjega spola

država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cesárstvo -a s (ȃ)
država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cesárstvo -a s

država, ki ji vlada cesar

SINONIMI:

star. carstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

cesarstvo -a (cesarstvu) samostalnik srednjega spola

1. država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo

2. izvajanje cesarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: cesarjevanje

3. posvetna oblast

FREKVENCA: 33 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cesarstvo ► ceˈsaːrstvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

chavizem

Predlog

chavizma samostalnik moškega spola

Chavezova različica socializma

IZGOVOR: [čavízəm], rodilnik [čavízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cíljna držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ciper

Predlog

Cipra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Ciper

otoška država v Sredozemskem morju

IZGOVOR: [cípər], rodilnik [cípra]

BESEDOTVORJE: Ciprčan, Ciprčanka, Ciprčanov, Ciprčankin, ciprski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Cíper -pra m, zem. i. (í) |otoška država v Sredozemskem morju|: na ~u
cíprski -a -o (í)
Cíprčan -a m, preb. i. (í)
Cíprčanka -e ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

CMS -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Cojedes

Predlog

Cojedes samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [kohédes], rodilnik [kohédesa]

BESEDOTVORJE: Cojedešan, Cojedešanka, Cojedešanov, Cojedešankin, cojedeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Connécticut -a [konektiket] m, zem. i. (ẹ̑) |ameriška zvezna država|: v ~u
connécticutski -a -o (ẹ̑)
Connécticutčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Connécticutčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski]

1.

ki je v zvezi s cvetličarji ali cvetličarstvom

1.1.

cvetličarje

cvetličarstvu

STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Čad

Predlog

Čada samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Čad

država v Afriki

IZGOVOR: [čát], rodilnik [čáda]

BESEDOTVORJE: Čadovec, Čadovka, Čadovčev, Čadovkin, čadski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Čád -a m, zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~u
čádski -a -o (ȃ)
Čádovec -vca m s -em preb. i. (ȃ)
Čádovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Čádovčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

částni kónzul -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čéhoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
pog. češkoslovaški: čehoslovaška država

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Češka

Predlog

Češke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Češka republika

država v Evropi

IZGOVOR: [čéška], rodilnik [čéške]

BESEDOTVORJE: Čeh, Čehinja, Čehov, Čehinjin, češki

PRIMERJAJ: Češko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Čéška -e ž, zem. i. (ẹ̑) |evropska država|: v ~i na Češkem
čéški -a -o (ẹ̑)
Čéh -a m, preb. i. (ẹ̑)
Čéhinja -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Češkoslovaška

Predlog

Češkoslovaške samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

nekdaj država v Evropi

nekdaj Češkoslovaška republika (1918–1960)

Češka in slovaška federativna republika (1990–1992/93)

IZGOVOR: [čéškoslováška], rodilnik [čéškoslováške]

BESEDOTVORJE: Čehoslovak, Čehoslovakinja, Čehoslovakov, Čehoslovakinjin, češkoslovaški tudi čehoslovaški

PRIMERJAJ: Češka, Slovaška, Češkoslovaško

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Čile

Predlog

Čila samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Čile

država v Južni Ameriki

IZGOVOR: [číle], rodilnik [číla]

BESEDOTVORJE: Čilenec, Čilenka, Čilenčev, Čilenkin, čilski tudi čilenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Číle -a m, zem. i. (ȋ) |južnoameriška država|: v ~u
čílski -a -o tudi čilénski -a -o (ȋ; ẹ̑)
Čilénec -nca m s -em preb. i. (ẹ̑)
Čilénka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Čilénčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čísti Frazemi s sestavino čísti:
ne bíti pri čísti, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, príti [si] na čísto s kóm/čím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

článica -e ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je vključena v kako skupnost, organizacijo: aktivna, sedanja članica; članica društva, kluba; članica kolektiva, komisije, uprave / članica žirije / častna članica / članica koalicije / polnopravna, pridružena članica Evropske unije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Črna gora

Predlog

Črne gore samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Črna gora

država v Evropi

IZGOVOR: [čə̀rna gôra], rodilnik [čə̀rne gôre]

BESEDOTVORJE: Črnogorec, Črnogorka, Črnogorčev, Črnogorkin, črnogorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]

1.

ki se razlikuje od običajnega, znanega

2.

ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje

2.1.

3.

ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja

4.

ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti

FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: ↑čudo

dajálka -e [dajau̯ka tudi dajalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj da, daje: dajalka kostnega mozga, krvi, zarodkov / dajalka kredita, pomoči, poroštva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Danska

Predlog

Danske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Danska

država v Evropi

IZGOVOR: [dánska], rodilnik [dánske]

BESEDOTVORJE: Danec, Danka, Dančev, Dankin, danski

ZVEZE: Nekaj gnilega je v deželi Danski

PRIMERJAJ: Dansko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dánska -e ž, zem. i. (ȃ) |evropska država|: v ~i na Danskem
dánski -a -o (ȃ)
Dánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Dánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dánska Frazemi s sestavino Dánska:
nékaj gnílega je v dežêli Dánski

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčna oáza -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčni dohódek -ega -dka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčni domicíl -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčni rezidènt -ega -ênta m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčni subjékt -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dávčni úpnik -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost]

1.

slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem

1.1.

slabšalno

;

SINONIMI:

slabšalno debilizem

1.2.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑debilen

dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

delegírati za -am za dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
/Soglasno/ so ga delegirali za svojega zastopnika.

2.

iz prava kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
Za nove pristojnosti so /na hitro/ delegirali tudi nov organ.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Deljenje besed »država« in »krščanstvo«

Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:

država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo

Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

delodajálka -e [delodajau̯ka in delodajalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki najame drugega, da ji za plačilo opravlja delo: delodajalka ji je odpovedala službo; svojo delodajalko je povabila na razstavo; ozaveščanje delodajalk in delodajalcev o zakonu / vseevropska delodajalka; država, vlada kot največja delodajalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

demilitarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demilitarizíranje (ȋ) kaj ~ obmejni pas
demilitarizírati se -am se (ȋ) Država se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

demokrátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi
♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem

demokrátično

prisl.:

ravnati demokratično

demokratično izvoljeni predstavniki

demokratično usmerjen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

demokrátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na demokracijo; demokratičen: demokratska država, republika / demokratske ideje, pravice; demokratska misel; demokratske sile; demokratsko načelo
2. nanašajoč se na demokrate: demokratska stranka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

demonopolizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti monopol: predlagali so, naj država demonopolizira proizvodnjo električne energije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

denár -ja m (á)
1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
// kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah
2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja; izdaja elektronskega denarja; povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku
// brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja
3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

denuklearizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuklearizíranje (ȋ) |določiti, da na kakem področju ni atomskega orožja|: kaj ~ srednjo Evropo
denuklearizírati se -am se (ȋ) Država se je denuklearizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

derivát -a m (ȃ)
kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Desni ujemalni prilastek in pristavek

Zanima mu utemeljitev naslednjega zapisa - gre za naslova poglavij v knjigi s teološko vsebino:

Jožef, učitelj male poti
Jožef vzgojitelj

Zakaj je v prvem primeru vejica zapisana, v drugem pa ne? Je tak zapis sploh ustrezen ali bi morala tudi v drugem primeru biti vejica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

despótičen -čna -o prid. (ọ́)
despotski: despotična država / ni maral svojega despotičnega očeta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

despotíja -e ž (ȋ)
1. despotizem: propad despotije / birokratska despotija državnega aparata
2. v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: ljudstva v perzijski despotiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

despotíja -e ž

v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot

SINONIMI:

despotska država, despotovina

GLEJ ŠE SINONIM: despotizem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

despotovína -e ž (í)
v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva
♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

despótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dezangažírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. odtegniti od aktivnega, dejavnega odnosa do česa: slaba idejno-vsebinska konstrukcija drame je gledalce dezangažirala / senatorji so zahtevali, naj se njihova država vojaško dezangažira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é)
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dežéla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dežêla -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

diktatúra -e ž (ȗ)
1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura
// publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature
2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru
♦ diktatura proletariata v socializmu politična oblast delavskega razreda; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

diplomátska sánkcija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

diplomátska zaščíta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

diplomátski azíl -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

diplomátski vízum -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci, držáti se na distánci, glédati na kóga/kàj z distánco, poglédati na kóga/kàj z distánco

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dobavíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki opravlja dobavo: glavna, pomembna dobaviteljica; zanesljiva dobaviteljica; dobaviteljica nafte, orožja, plina / država dobaviteljica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
// ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
// ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
// glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
// ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro

dôbro

1.

prislov od dober:

dobro gospodariti

dobro misliti o ljudeh

sadje je letos dobro obrodilo

dobro postavljeno vprašanje

vročino dobro prenaša

umil si se dobro, še počeši se

dobro vzgojen otrok

dobro zaslužiti

/ vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno

2.

izraža precejšnjo temeljitost dejanja:

posodo dobro očistite in posušite

dobro je poslušal, kaj bo povedal

publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo

dobro znan obraz

/ dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno

/ ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali

/ kot podkrepitev dobro veš, da ne morem

//

star. precej2, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil

3.

z dovršnim glagolom

poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja:

ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo

zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala

4.

v povedni rabi

izraža

a)

primernost, koristnost česa:

zate bo dobro, če boš delal

najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo

dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi

/ če boš govoril resnico, bo dobro

/ zdaj ni dobro molčati ne sme se

b)

v zvezi z bi

(obzirno) željo, trditev:

dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati

ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati

dobro bi bilo, da bi začeli

c)

precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin:

pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati

č)

s smiselnim osebkom v dajalniku

precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja:

dobro mi je

malo si odpočij, pa ti bo bolje

5.

nav. elipt.

izraža

a)

zadovoljstvo nad čim:

dobro, da si ostal doma

dobro, da ni zamudil

b)

začudenje, presenečenje nad čim:

dobro, da vse zmore

še dobro, da ga poslušajo

6.

v medmetni rabi

izraža

a)

soglasje, privolitev:

mi bomo tudi šli z njimi. Dobro

dobro, pa naj bo po tvojem

b)

zadržano pritrjevanje:

dobro, drugače tudi narediti nisi mogel

dobro, kaj si pa drugega hotel

c)

nevoljno sprijaznjenje s čim:

dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem

dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari

●

pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka

♦

šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro

dôbri

-a -o sam.:

pomagal je dobrim in slabim

ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval

dobro in zlo

pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož

do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma

delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje

pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna

v njegovo dobro sem to storil korist, prid

100 evrov imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti

storil je dosti dobrega

to ne pomeni nič dobrega

/ kaj bo dobrega kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite

♦

fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno;

prim. boljši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dôbre uslúge -ih uslúg ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]

1.

izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku

1.1.

1.2.

2.

v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku

2.1.

v zvezi dokler ne

2.2.

v zvezi dokler ne

ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...

doktrína ultra vires -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

določíti za in dolóčiti za -im za dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj nameniti koga/kaj za koga/kaj
Starši so ga določili za zidarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

domicílna držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dominika

Predlog

2 Dominike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Skupnost Dominika

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [domínika], rodilnik [domínike]

BESEDOTVORJE: Dominičan, Dominičanka, Dominičanov, Dominičankin, dominiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Domínika -e ž, zem. i. (ȋ) |srednjeameriška otoška država|: v ~i
domíniški -a -o (ȋ)
Domíničan -a m, preb. i. (ȋ)
Domíničanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dominikanska republika

Predlog

Dominikanske republike samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Dominikanska republika

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [dominikánska repúblika], rodilnik [dominikánske repúblike]

BESEDOTVORJE: Dominikanec, Dominikanka, Dominikančev, Dominikankin, dominikanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dominikánska repúblika -e -e ž, zem. i. (ȃ ȗ) |srednjeameriška otoška država|: v ~i ~i
dominikánski -a -o (ȃ)
Dominikánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Dominikánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dominikánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dominión -a m (ọ̑)
samostojna država, nastala iz britanske kolonije in le rahlo povezana z matično državo: britanski dominioni; dati deželi položaj dominiona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dominión -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

donátorica -e ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: radodarna, velika donatorica / država kot pomembna donatorica razvojne pomoči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

donátorka -e ž (ȃ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki daruje zlasti večja denarna sredstva: anonimna donatorka; država donatorka; donatorka pomoči revnim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dovoljênje CÉPT -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drúžba jávnega práva -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držánje tudi déržanje -a s
1. zasedanje: Szedsztva dr'zánye sze ete mészec 8-moga zacsne AIP 1876, br. 1, 2
2. vzdrževanje: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye, i gori odhranyenyé ſzkrbeti KM 1790, 84
3. vedenje: Jezus dika lejpoga dr'sánya KM 1783, 40; za volo finoga dr'sánya KOJ 1833, XIV; I z-táksim dr'zányom odisla, tak da bi kralica bila AIP 1876, br. 9, 5
4. opravljanje: Na pokouro dr'zánya dén KŠ 1771, 852; vu pokoro dersányi SM 1747, 54
5. vsebina: dr'zánye ti knig BRM 1823, V
6. država, dežela: z-ednoga dr'sánya v-drugo dr'sánye KM 1790, 22; po vſzem 'Sidovſzkom dr'sányi KM 1796, 97; prejkvzeme ládanye vszejh austriánszkih Dr'sányov KOJ 1848, 109; Zdr'ſi Goszpodne Krála naſſega, i dáj nyemi miloscso, naj ſzvoja dr'sánya ravnati more KM 1783, 118; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe, ali za dr'sánya imenüjejo KM 1790, 88; vu czaszarszki, i králeszki dr'sányaj KMK 1780, A(1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva -e ž (ȃ)
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna, industrijska država; kontinentalna, pomorska država; kapitalistična, socialistična država; latinskoameriške države; nevtralna država; pripadnik, šef države; zveza držav; veda o državi; koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami / pravna država v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi / knjiž. aliirane države; federativna, zvezna država; neuvrščene ali nevezane države ki niso vključene v politične ali vojaške bloke; pren. država mravelj
// ozemlje, ki pripada tej skupnosti: prepotoval je že skoraj vse evropske države; vest se je hitro razširila po vsej državi; majhna, velika država
2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost: vloga države v življenju družbe; ločitev Cerkve od države; absolutistična, demokratična država / Osvobodilna fronta je postala država v državi
// pog. državni aparat: država je razpisala koncesijo za mesta v domovih za starostnike; država ga štipendira
♦ polit. država politična organizacija, ki zahteva in uveljavlja monopol zakonitega družbenega prisiljevanja na določenem ozemlju; odmiranje države proces, v katerem država izgublja značilnosti politične sile nad družbo; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: globoka država

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva -e ž (ȃ) voditi ~o; knj. pog. ~ je razpisala posojilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva -e ž

organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast

SINONIMI:

publ. dežela, ekspr. državica, knj.izroč. državno občestvo

GLEJ ŠE: aparat, despotija, federacija, federacija, federacija, federacija, kraljevina, monarhija, monarhija, republika, sestanek, skupnost, skupnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

držáva-esamostalnik ženskega spola

organizirama skupnost z lastnim upravljanjem na zamejenem prostoru
- država kdo/kaj
- , država koga/česa
- , država po čem, kje, kdaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

država v/na
, država z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva Frazemi s sestavino držáva:
banána držáva, banánska držáva, držáva tisočérih jézer

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva -e ž država: vnogo dr'sav pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

država ► dr̥ˈžaːva -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva článica -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva článica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva donátorka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva garántka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva gostíteljica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva imenovánja -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Država izstrelitve
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin launching state , ki v vesoljskem pravu, ki je podpodročje mednarodnega prava, označuje državo, ki izstreli vesoljski objekt, ali državo, s katere ozemlja je vesoljski objekt izstreljen. Kateri slovenski ustreznik je primernejši: izstrelitvena država ali država izstrelitve ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva izvôra -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva izvôra dohódka -e -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva kandidátka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva mandatárka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva mática -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva naslédnica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva nečlánica -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva nèčlánica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva nèpogódbenica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva odpréme -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva podpísnica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva pogódbenica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva porêkla -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva pošiljáteljica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva prebivalíšča -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva pregôna -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva prejémnica -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva prosílka -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva pŕvega azíla -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva sédeža -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Držáva Slovéncev, Hrvátov in Sŕbov -e ~ ~ ~ ~ ž, zem. i. (ȃ ẹ́ á ȓ) zgod. v ~i ~ ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva sprejémnica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva sukcésorka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva tranzíta -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva upravíčenka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva zaposlítve -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáva zaščítnica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na državo:
a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera
c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar
2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države

držávno

prisl.:

takrat je bil še državno nastavljen

državno financiran projekt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držáven – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od država: državica je hitro propadla / švicarske zvezne državice / publ.: žepna državica zelo majhna, miniaturna; slabš. bananske državice v Latinski Ameriki / propad grških mestnih državic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držȃvica, f. dem. država; kleiner Staat, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

državica ► dr̥ˈžaːvėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

državljȃn – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

državljȃnka – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

državljȃnski – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

državljȃnstvo – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

državlján trétje držáve -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávna jávna slúžba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávna odškodnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávna pokojnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávna pomóč -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávne fúnkcije -ih -ij ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držāvnica – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávni dôlg -ega -á m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držāvnik – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držāvniški – glej držȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

držávno posojílo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dualístični dualístična dualístično pridevnik [dualístični]

1.

ki je v zvezi z dualizmom 1.

2.

ki je v zvezi z dualizmom 2.

3.

ki je v zvezi z dualizmom 3.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dualistisch, angl. dualistic, frc. dualistique, glej ↑dualizem

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dve imeni istega planeta: Luna in Mesec

Pred dnevi sem zasledila v filmu ime za planet Luna tudi ime Mesec. Predvidevam, da je tudi Mesec slovenski izraz za omenjeni planet. Ne poznam nobene druge stvari, ki bi imela dve oznaki. Luna ali Mesec je ime za planet, oziroma zemljin satelit, ki ima dva imena. Ali še obstaja kaj podobnega v slovenskem jeziku, da bi imela ena stvar, predmet, dve imeni, ki sta različnega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dvojna imena poklicev

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dvónároden -dna -o (ọ̑á) ~a država
dvónárodnost -i ž, pojm. (ọ̑á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Džibuti

Predlog

Džibutija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Džibuti

država v Afriki

IZGOVOR: [džibúti], rodilnik [džibútija]

BESEDOTVORJE: Džibutčan, Džibutčanka, Džibutičanov, Džibutičankin, džibutski tudi džibutijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Džibúti -ja m z -em zem. i. (ȗ) |afriška država|: v ~u
džibútski -a -o (ȗ)
Džibútčan -a m, preb. i. (ȗ)
Džibútčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

džúngla Frazemi s sestavino džúngla:
asfáltna džúngla, betónska džúngla, zákon džúngle

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

efektív -a m (ȋ)
nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi lahko država razpolaga v vojni: poveljstvo je sporočilo, da se bodo njegovi efektivi povečali za veliko število vojakov / zahteva po umaknitvi tujih vojaških efektivov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

efektíva -e ž (ȋ)
1. del česa, zlasti delovnega časa, ki je izrabljen smotrno, učinkovito: efektiva v državni upravi; efektiva v zdravstvu / višina plač glede na efektivo / ekspr. veliko govorjenja, malo efektive; ekspr. več kot treh ur efektive ne zmore
2. nav. mn. vojaške enote in oprema, s katerimi lahko država razpolaga v vojni, voj. efektiv: zmanjšanje efektive
3. ekon. določena vsota, ki lahko aktivno vstopa v različne bančne, borzne operacije: odkup, prodaja efektive; pomanjkanje efektive na trgu; izplačilo v efektivi / devizna efektiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Egipt

Predlog

Egipta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Arabska republika Egipt

država v Afriki

IZGOVOR: [egípt], rodilnik [egípta]

BESEDOTVORJE: Egipčan, Egipčanka, Egipčanov, Egipčankin, egiptovski

ZVEZE: stari Egipt

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Egípt -a m, zem. i. (ȋ) |afriška država|: v ~u
egíptovski -a -o (ȋ)
Egipčàn -ána in Egipčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Egipčánka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. egipčanski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ekonómska sánkcija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ekonómski liberalízem -ega -zma m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

eksekvatúra -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ekskluzívna ekonómska cóna -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ekspropriátor -ja m (ȃ)
kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja
// soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ekvador

Predlog

Ekvadorja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Ekvador

država v Južni Ameriki

IZGOVOR: [ẹkvadór], rodilnik [ẹkvadórja]

BESEDOTVORJE: Ekvadorec, Ekvadorka, Ekvadorčev, Ekvadorkin, ekvadorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ekvadór -ja m z -em zem. i. (ọ̑) |južnoameriška država|: v ~u
ekvadórski -a -o (ọ̑)
Ekvadórec -rca m z -em preb. i. (ọ̑)
Ekvadórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Ekvadórčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ekvatorialna Gvineja

Predlog

Ekvatorialne Gvineje samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Ekvatorialna Gvineja

država v Afriki

IZGOVOR: [ẹkvatọrijálna gvinêja], rodilnik [ẹkvatọrijálne gvinêje]

BESEDOTVORJE: Ekvatorialnogvinejec tudi Ekvatorialni Gvinejec, Ekvatorialnogvinejka tudi Ekvatorialna Gvinejka, Ekvatorialnogvinejčev, Ekvatorialnogvinejkin, ekvatorialnogvinejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ekvatoriálna Gvinêja -e -e [ija] ž, zem. i. (ȃ ȇ) |afriška država|: v ~i ~i
ekvatoriálnogvinêjski -a -o (ȃȇ)
Ekvatoriálni Gvinêjec -ega -jca m, druga enota z -em preb. i. (ȃ ȇ)
Ekvatoriálna Gvinêjka -e -e ž, preb. i. (ȃ ȇ)
Ekvatoriálnogvinêjčev -a -o (ȃȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

emancipírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja

kdo/kaj pridobiti si, enakopraven, pomemben položaj
(V tistem času) se je država /gospodarsko/ emancipirala /kot enakopravna članica evropske skupnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

embárgo -a m (ȃ)
1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora: država je uvedla embargo na nekatere proizvode; vzpostaviti, preklicati embargo; popoln embargo; s politiko embarga niso dosegli cilja
2. pravn. prisilno zadrževanje ladje tuje države v pristanišču:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]

1.

ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden

1.1.

2.

ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden

2.1.

;

SINONIMI:

enakovreden

FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

endẹ́mičen -čna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

enolóški enolóška enolóško pridevnik [enolóški]

1.

ki je v zvezi z enologi ali enologijo 1.

1.1.

enologiji 1.

2.

ki je v zvezi s ponudbo vin

ETIMOLOGIJA: ↑enologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

enôten -tna -o prid. (ó)
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik
// za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje
2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen
// katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini
// nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno
3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država
// katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga
● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov
♦ ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; pravn. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj

enôtno

prisl.:

enotno nastopiti

roman ne učinkuje enotno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

enôtna držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

enovíta držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

entitéta -e ž (ẹ̑)
1. kar je, obstaja kot smiselna enota, celota: vsaka država je entiteta zase, z edinstvenim političnim, gospodarskim in kulturnim položajem
2. filoz. kar je, obstaja: entitete v prostoru in času
3. polit. družbena, politična enota kake etnične skupnosti v okviru širše politične skupnosti: odpravili so ločene entitete in ustanovili državo z mešanimi večetničnimi pokrajinami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

epidemȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

epikontinentálni pás -ega -ú m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

erár -ja m (ā)
pravn. država kot lastnik premoženja: po teh zakonih zapade premoženje erarju; tamkajšnji gozdovi so bili večinoma v posesti erarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

erár -ja m z -em (á; ȃ) pravn. |država kot lastnik premoženja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Eritreja

Predlog

Eritreje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Država Eritreja

država v Afriki

IZGOVOR: [eritrêja], rodilnik [eritrêje]

BESEDOTVORJE: Eritrejec, Eritrejka, Eritrejčev, Eritrejkin, eritrejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Eritrêja -e ž, zem. i. (ȇ) |afriška država|: v ~i
eritrêjski -a -o (ȇ)
Eritrêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Eritrêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Eritrêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Espírito Santo

Predlog

Espírita Santa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [espírito sánto], rodilnik [espírita sánta]

BESEDOTVORJE: Espíritosantčan, Espíritosantčanka, Espíritosantčanov, Espíritosantčankin, espíritosantski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Estonija

Predlog

Estonije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Estonija

država v Evropi

IZGOVOR: [estónija], rodilnik [estónije]

BESEDOTVORJE: Estonec, Estonka, Estončev, Estonkin, estonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Estónija -e ž, zem. i. (ọ́) |evropska država|: v ~i
estónski -a -o (ọ̑)
Estónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Estónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Estónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Esvatini

Predlog

Esvatinija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Esvatini

država v Afriki

IZGOVOR: [esvatíni], rodilnik [esvatínija]

BESEDOTVORJE: Esvatinec, Esvatinka, Esvatinčev, Esvatinkin, esvatinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

etatízem -zma m (ī)
sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji
♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje
// nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

etatízem -zma m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Etiopija

Predlog

Etiopije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Zvezna demokratična republika Etiopija

država v Afriki

IZGOVOR: [etijópija], rodilnik [etijópije]

BESEDOTVORJE: Etiopijec in Etiopec, Etiopijka in Etiopka, Etiopijčev in Etiopčev, Etiopijkin in Etiopkin, etiopijski in etiopski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Etiópija -e [ijo] ž, zem. i. (ọ́) |afriška država|: v ~i
etiópski -a -o (ọ̑)
Etiópijec -jca m z -em preb. i. (ọ́)
Etiópijka -e ž, preb. i. (ọ́)
Etiópijčev -a -o (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

étničen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija / etnično čiščenje načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin

étnično

prisl.:

etnično enotna, neenotna država

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

étnično ozirn. prisl. (ẹ́) narodnostno: ~ enotna država

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

EU

Predlog

1 EU-ja tudi EU EU samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Evropska unija

IZGOVOR: [éú], rodilnik [éúja] tudi [éú]

BESEDOTVORJE: EU-jev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

evrazijski

Predlog

evrazijska evrazijsko pridevnik

IZGOVOR: [eu̯rázijski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Evropa

Predlog

2 Evrope samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

celina

IZGOVOR: [eu̯rópa], rodilnik [eu̯rópe]

BESEDOTVORJE: Evropejec, Evropejka, Evropejčev, Evropejkin, evropski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

evrópsko-ázijski -a -o (ọ̑-á) ~a država

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

exequatur --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Falcón

Predlog

Falcóna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [falkón], rodilnik [falkóna]

BESEDOTVORJE: Falcónčan, Falcónčanka, Falcónčanov, Falcónčankin, falcónski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federácija -e ž (á)
1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo
// skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije
2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federácija -e ž (á) zvezna država; zveza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na federacijo, zvezen: federalna ureditev; federalna vlada / federalna država; federalna enota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federálen -lna -o (ȃ) zvezen
federálni -a -o (ȃ) ~a država
federálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federálna držáva -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na federacijo: federativni odnosi; federativna ureditev države / federativna država zvezna država

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

federatíven -vna -o (ȋ)
federatívni -a -o (ȋ) ~i odnosi; ~a država zvezna država
federatívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fevdálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država
♦ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Fidži

Predlog

Fidžija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Fidžijski otoki

otoška država v Oceaniji

IZGOVOR: [fídži], rodilnik [fídžija]

BESEDOTVORJE: Fidžijec, Fidžijka, Fidžijčev, Fidžijkin, fidžijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Fídži -ja m s -em zem. i. (ȋ) |tihooceanska otoška država|: na ~u
fídžijski -a -o (ȋ)
Fídžijec -jca m s -em preb. i. (ȋ)
Fídžijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Fídžijčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Filipini

Predlog

Filipinov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Filipini

otoška država v Aziji

IZGOVOR: [filipíni], rodilnik [filipínou̯]

BESEDOTVORJE: Filipinec, Filipinka, Filipinčev, Filipinkin, filipinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Filipíni -ov m mn., zem. i. (ȋ) |tihooceanska otoška država|: na ~ih
filipínski -a -o (ȋ)
Filipínec -nca m s -em preb. i. (ȋ)
Filipínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Filipínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

financírati in finansírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj denarno omogočati kaj
Šole in bolnišnice še vedno financira država /iz letnega proračuna/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Finska

Predlog

Finske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Finska

država v Evropi

IZGOVOR: [fínska], rodilnik [fínske]

BESEDOTVORJE: Finec, Finka, Finčev, Finkin, finski

PRIMERJAJ: Finsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Fínska -e ž, zem. i. (ȋ) |evropska država|: v ~i na Finskem
fínski -a -o (ȋ)
Fínec -nca m s -em preb. i. (ȋ)
Fínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Fínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

firmamènt -ênta m (ȅ é)
star. nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fiskálen -lna -o prid. (ȃ)
fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti; fiskalno pravilo zakonska določba, ki določa, da morajo biti odhodki države načeloma izravnani s prihodki / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fískus -a m (ȋ)
pravn. država kot davčna oblast: politika fiskusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fískus -a m (ȋ) pravn. |država kot davčna oblast|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Florida

Predlog

2 Floride samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [flórida], rodilnik [flóride]

BESEDOTVORJE: Floridčan, Floridčanka, Floridčanov, Floridčankin, floridski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Flórida -e ž, zem. i. (ọ̑) |ameriški polotok; ameriška zvezna država|: na in v ~i
flóridski -a -o (ọ̑)
Flóridčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Flóridčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

formálna vzajémnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola [formatíranje]

1.

iz računalništva in informatike spreminjanje, ponastavljanje datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo

2.

določanje postavitve, oblikovnih in strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, programskem jeziku

3.

dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova česa tako, da dobi določene značilnosti

4.

ekspresivno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo

ETIMOLOGIJA: ↑formatirati

formírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij
2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo
3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev
4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake

formíran

-a -o:

formiran član naše družbe

tu je bil formiran glavni štab

prosto formirana cena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Francija

Predlog

Francije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Francoska republika

država v Evropi

IZGOVOR: [fráncija], rodilnik [fráncije]

BESEDOTVORJE: Francoz, Francozinja, Francozov, Francozinjin, francoski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Fráncija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
francóski -a -o (ọ̑)
Francóz -a m, preb. i. (ọ̑)
Francózinja -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fránža Frazemi s sestavino fránža:
íti v fránže

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fùj in fúj medmet

1.

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

2.

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3.

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

funkcionálna nacionálna držáva -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gabon

Predlog

Gabona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Gabonska republika

država v Afriki

IZGOVOR: [gabón], rodilnik [gabóna]

BESEDOTVORJE: Gabonec, Gabonka, Gabončev, Gabonkin, gabonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gabón -a m, zem. i. (ọ́) |afriška država|: v ~u
gabónski -a -o (ọ́)
Gabónec -nca m z -em preb. i. (ọ́)
Gabónka -e ž, preb. i. (ọ́)
Gabónčev -a -o (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gambija

Predlog

Gambije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Gambija

država v Afriki

IZGOVOR: [gámbija], rodilnik [gámbije]

BESEDOTVORJE: Gambijec, Gambijka, Gambijčev, Gambijkin, gambijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gámbija -e ž, zem. i. (á) |afriška država|: v ~i
gámbijski -a -o (á)
Gámbijec -jca m z -em preb. i. (á)
Gámbijka -e ž, preb. i. (á)
Gámbijčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gana

Predlog

Gane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Gana

država v Afriki

IZGOVOR: [gána], rodilnik [gáne]

BESEDOTVORJE: Ganec, Ganka, Gančev, Gankin, ganski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gána -e ž, zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~i
gánski -a -o (ȃ)
Gánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Gánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

geográfsko prikrájšana držáva -- -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Georgia

Predlog

Georgie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [džórdža], rodilnik [džórdže]

BESEDOTVORJE: Georgian, Georgianka, Georgianov, Georgiankin, georški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Georgia -e [džórdža] ž, zem. i. (ọ̑) |ameriška zvezna država|: v ~i
georgijski -a -o (ọ̑)
Georgijec -jca m z -em preb. i. (ọ̑)
Georgijka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Georgijčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Georgija

Predlog

Georgije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [geórgija], rodilnik [geórgije]

USTREZNEJE: Georgia

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

glávno mésto -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gléženj Frazemi s sestavino gléženj:
ne séči kómu niti do gléžnja, ne séči kómu niti do gléžnjev

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Góa -e ž, zem. i. (ọ̑) |indijska zvezna država|: v ~i
gójevski -a -o (ọ̑)
Gójevec -vca m z -em preb. i. (ọ̑)
Gójevka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Gójevčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Goa ž zemljepisno lastno ime Goa: Lete dny ſim bral, kar is Indiæ piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa im. ed. (V, 8) Góa, pokrajina, danes zvezna država v ob zahodni indijski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Goiás

Predlog

Goiása samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [gojás], rodilnik [gojása]

BESEDOTVORJE: Goiášan, Goiášanka, Goiášanov, Goiášankin, goiáški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gospodaríca -e ž (í)
1. lastnica materialnih dobrin: postala je gospodarica kmetije
// s prilastkom ženska, ki uporablja, upravlja materialne dobrine: stroga gospodarica
2. ženska ali država, ustanova, ki ima, izvaja oblast: bila je popolna gospodarica položaja / kolonialna gospodarica
3. star. delodajalka: pri tej gospodarici ji ni najboljše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gospodárski spòr -ega spôra m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gostítelj -a m z -em člov. (ȋ) prijazen ~; živ., biol. ~ zajedavcev
gostíteljica -e ž, člov. (ȋ) ustrežljiva ~; publ. država ~ |gostiteljska država|
gostíteljev -a -o (ȋ)
gostíteljičin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gostíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki koga gosti: gostiteljica je prinesla še slaščice; izkazala se je kot odlična gostiteljica / gostiteljica prvenstva, srečanja; država, šola gostiteljica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gostoljúbje -a s (ȗ)
dajanje hrane, prenočišča komu iz prijaznosti, naklonjenosti: izkazovati, sprejeti gostoljubje; cel mesec je užival njegovo gostoljubje / država mu je odrekla gostoljubje azil
// gostoljubnost: gospodinji manjka gostoljubja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

govedorêjec govedorêjca samostalnik moškega spola [govedorêjəc]

kdor se ukvarja z rejo goveda, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑govedoreja

govorjênje Frazemi s sestavino govorjênje:
govorjênje tjà v trí dní, govorjênje v véter

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gradíteljica -e ž (ȋ)
1. ženska ali država, ustanova, ki gradi: graditelji in graditeljice stavbe; investitorka in graditeljica / graditeljica medsebojnih odnosov v družini
2. rastlinski ali živalski organizem, ki gradi: čebele so neutrudne graditeljice satja; graditeljice koralnih grebenov / biol. celice graditeljice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Grčija

Predlog

Grčije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Helenska republika

država v Evropi

IZGOVOR: [gə̀rčija], rodilnik [gə̀rčije]

BESEDOTVORJE: Grk, Grkinja, Grkov, Grkinjin, grški

ZVEZE: stara Grčija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gŕčija -e ž, zem. i. (ȓ) |evropska država; antična država|: v ~i
gŕški -a -o (ȓ)
Gŕk -a m, preb. i. (ȓ)
Gŕkinja -e ž, preb. i. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

grebén Frazemi s sestavino grebén:
grebén je zrásel kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Grenada

Predlog

Grenade samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Grenada

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [grenáda], rodilnik [grenáde]

BESEDOTVORJE: Grenadčan, Grenadčanka, Grenadčanov, Grenadčankin, grenadski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Grenáda -e ž, zem. i. (ȃ) |srednjeameriška otoška država|: v ~i
grenádski -a -o (ȃ)
Grenádčan -a m, preb. i. (ȃ)
Grenádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

grotéskno prislov [grotéskno]

1.

takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način

2.

ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično

ETIMOLOGIJA: ↑groteskni

Gruzija

Predlog

Gruzije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Gruzija

država v Evropi

IZGOVOR: [grúzija], rodilnik [grúzije]

BESEDOTVORJE: Gruzijec in Gruzinec, Gruzijka in Gruzinka, Gruzijčev in Gruzinčev, Gruzijkin in Gruzinkin, gruzijski in gruzinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Grúzija -e ž, zem. i. (ȗ) |azijska država|: v ~i
grúzijski -a -o tudi gruzínski -a -o (ȗ; ȋ)
Grúzijec -jca tudi Gruzínec -nca m z -em preb. i. (ȗ; ȋ)
Grúzijka -e ž, preb. i. (ȗ)
Grúzijčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Guárico

Predlog

Guárica samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [gu̯aríko], rodilnik [gu̯aríka]

BESEDOTVORJE: Guáričan, Guáričanka, Guáričanov, Guáričankin, guáriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gusárski, adj. seeräuberisch, Jan.; gusarska država, der Raubstaat, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvajana

Predlog

Gvajane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kooperativna republika Gvajana

država v Južni Ameriki

IZGOVOR: [gvajána], rodilnik [gvajáne]

BESEDOTVORJE: Gvajanec, Gvajanka, Gvajančev, Gvajankin, gvajanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvatemala

Predlog

Gvatemale samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Gvatemala

država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [gvatemála], rodilnik [gvatemále]

BESEDOTVORJE: Gvatemalec, Gvatemalka, Gvatemalčev, Gvatemalkin, gvatemalski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvatemála -e ž, zem. i. (ȃ) |srednjeameriška država|: v ~i
gvatemálski -a -o (ȃ)
Gvatemálec -lca m z -em preb. i. (ȃ)
Gvatemálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gvatemálčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvineja

Predlog

Gvineje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Gvineja

država v Afriki

IZGOVOR: [gvinêja], rodilnik [gvinêje]

BESEDOTVORJE: Gvinejec, Gvinejka, Gvinejčev, Gvinejkin, gvinejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvinêja -e ž, zem. i. (ȇ) |afriška država|
gvinêjski -a -o (ȇ)
Gvinêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Gvinêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Gvinêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvineja Bissau

Predlog

Gvineje Bissau samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Gvineja Bissau

država v Afriki

IZGOVOR: [gvinêja bisáu̯], rodilnik [gvinêje bisáu̯]

BESEDOTVORJE: Bissauec, Bissauka, Bissaučev, Bissaukin, bissavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvinêja Bissáu -e -a [bisav-] ž, zem. i. (ȇ ȃ) |afriška država|: v ~i Bissauu
bissávski -a -o (ȃ)
Bissáuec -uca m z -em preb. i. (ȃ)
Bissáuka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bissáučev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Gvinejski zaliv

Predlog

Gvinejskega zaliva samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zaliv v Atlantskem oceanu

IZGOVOR: [gvinêjski zalíu̯], rodilnik [gvinêjskega zalíva]

PRIMERJAJ: gvinejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hàh medmet

1.

posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem

2.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen

2.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

3.

izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj

ETIMOLOGIJA: ↑ha

Haiti

Predlog

Haitija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Haiti

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [haíti], rodilnik [haítija]

BESEDOTVORJE: Haitijec, Haitijka, Haitijčev, Haitijkin, haitijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Haíti -ja m s -em zem. i. (ȋ) |srednjeameriška otoška država|: na ~u
haítijski -a -o (ȋ)
Haítijec -jca m s -em preb. i. (ȋ)
Haítijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Haítijčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Havaji

Predlog

2 Havajev množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [haváji], rodilnik [havájeu̯]

BESEDOTVORJE: Havajec, Havajka, Havajčev, Havajkin, havajski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Haváji -ev m mn., zem. i. (ȃ) |otočje v Tihem oceanu; ameriška zvezna država|: na ~ih
havájski -a -o (ȃ)
Havájec -jca m s -em preb. i. (ȃ)
Havájka -e ž, preb. i. (ȃ)
Havájčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Havajski otoki

Predlog

Havajskih otokov množinska samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otočje v Tihem oceanu in zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [havájski otóki], rodilnik [havájskih otókou̯]

BESEDOTVORJE: Havajskootočan, Havajskootočanka, Havajskootočanov, Havajskootočankin, havajski in havajskootoški

PRIMERJAJ: havajski, Havaji, Havaji

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

helikópterski SSKJ² pridevnik

STALNE ZVEZE: helikopterski starši, helikopterski denar

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Himačal Pradeš

Predlog

Himačal Pradeša samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Indiji

IZGOVOR: [himáčal prádeš], rodilnik [himáčal prádeša]

BESEDOTVORJE: Himačalpradešan, Himačalpradešanka, Himačalpradešanov, Himačalpradešankin, himačalpradeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]

1.

nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec

2.

slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno

ETIMOLOGIJA: ↑hlapec

homofóbka homofóbke samostalnik ženskega spola [homofópka]

ženska, ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti; SINONIMI: homofobinja

ETIMOLOGIJA: ↑homofob

Honduras

Predlog

Hondurasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Honduras

država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [hondúras], rodilnik [hondúrasa]

BESEDOTVORJE: Hondurašan, Hondurašanka, Hondurašanov, Hondurašankin, honduraški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Hondúras -a m, zem. i. (ú) |srednjeameriška država|: v ~u
hondúraški -a -o (ú)
Hondurašàn -ána in Hondurašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Hondurašánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Horvàčki orság -oga -a m hrvaška država: nadale: Slavonia, Horvacskiország KAJ 1870, 162

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hraníteljica1 -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki ima kaj v hrambi: hraniteljica njene zapuščine / banka je hraniteljica vrednostnih papirjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom, bógu za hŕbtom, dobíti jíh po hŕbtu, dobívati jíh po hŕbtu, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], kríti kómu hŕbet, ležáti bógu za hŕbtom, lônec na hŕbtu nosíti, nòž v hŕbet [kómu/čému], obráčati kómu/čému hŕbet, obrníti kómu/čému hŕbet, pokazáti kómu hŕbet, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet, živéti bógu za hŕbtom, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hrúška Frazemi s sestavino hrúška:
kot zréla hrúška, ne pásti s hrúške, pádati kot zréle hrúške, pásti kot zréla hrúška, znáti vèč kot hrúške pêči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Hrvaška

Predlog

Hrvaške samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Hrvaška

država v Evropi

IZGOVOR: [hərváška], rodilnik [hərváške]

BESEDOTVORJE: Hrvat, Hrvatica, Hrvatov, Hrvatičin, hrvaški

PRIMERJAJ: Hrvaško

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Hrváška -e ž, zem. i. (ȃ) |evropska država|: v ~i na Hrvaškem
hrváški -a -o (ȃ)
Hrvàt -áta m, preb. i. (ȁ á)
Hrvatíca -e ž, preb. i. (í)
Hrvatíčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost]

1.

lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobija

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑hudoben

Idaho

Predlog

Idaha samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [ájdaho], rodilnik [ájdaha]

BESEDOTVORJE: Idahovec, Idahovka, Idahovčev, Idahovkin, idahovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Idaho -a [ájd] m, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: v ~u
idahovski -a -o (ȃ)
Idahovec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Idahovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Idahovčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ideálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih, plemenit: idealen človek, fant / idealni nagibi, nameni; njegove idealne misli so se razblinile
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v največji meri, odličen: idealen učenec / letošnji sneg je za smuko idealen / idealna prilika za napad; vreme je za izlet idealno / idealna ljubezen popolnoma skladna; ki se ne ozira na materialne koristi
3. knjiž. ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: idealni svet; Platonova idealna država
♦ fiz. idealni plin plin, katerega tlak bi bil pri konstantni temperaturi natančno obratno sorazmeren s prostornino; pravn. idealni delež delež, ki pripada komu, ne da bi se stvar v resnici razdelila; zal. idealna avtorska pola avtorska pola, ki se ujema s tiskovno

ideálno

prisl.:

imeli smo se idealno

o vsem je sodil idealno

pog., ekspr. voda je idealno čista zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ígla Frazemi s sestavino ígla:
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, biti [kot] igráča [kómu kàj], kàj ni igráča [kómu], ne biti igráča kómu kàj, ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráča [kómu kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Íllinois -a [ilinoj] m z -em zem. i. (ȋ) |ameriška zvezna država|: v ~u
íllinojski -a -o (ȋ)
Íllinoisčan -a m, preb. i. (ȋ)
Íllinoisčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

imenoválec Frazemi s sestavino imenoválec:
iskáti skúpni imenoválec, nájti skúpni imenoválec, poiskáti skúpni imenoválec, správiti kàj na skúpni imenoválec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam)
1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več; urednik ima dosti gradiva za objavo; oni imajo boljše igrišče kot mi; imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem; ima pripravo za varjenje; imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški
// izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj
// izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca
3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste; danes imam prijatelja na obisku; pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate
4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica; človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani
5. z oslabljenim pomenom izraža
a) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke; ta roža ima lepe cvete; imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost
b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo; imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnik
c) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta; ekspr. imam njegove simpatije
č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbirati
d) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti; ima osemdeset let je star; krava ima tristo kilogramov tehta
// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen
// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane; avto ima pokvarjen; stroj imam v popravilu; orodje ima v redu; elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal; pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika
// izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo
7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka; to trditev imam za resnično; imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj
8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža
a) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje; to vrv imam za obešanje perila; pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje krav
b) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče; telečje meso imamo za zrezke
// izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo; kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih; pog.: imeti govor; zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti; ima se kam umakniti; nima kdaj to napraviti; ima kje spati; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti
11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času
a) določenega stanja: že tri dni imamo dež; letos imamo lepo jesen; imamo mir, svobodo; tam imajo zdaj noč; v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstaja
b) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij; za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko
// izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu
12. pog. gojiti, rediti1: pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče; v Savinjski dolini imajo hmelj
13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego
14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka; ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške
16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal
// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati
17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal
18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali
// zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih

iméti se

pog., s prislovnim določilom

izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo:

dobro, slabo se ima

ima se kot še nikoli

/ ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi

/ kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte

imáje

star.:

nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu

imajóč

-a -e star.:

imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko

ženske, imajoče več ljubimcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.

1.1.

kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.

2.

kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.

2.1.

kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.

3.

knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.

4.

kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.

5.

kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.

6.

knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.

6.1.

kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.

7.

dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.

9.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.

10.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.

11.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

imétnica -e ž (ẹ̑)
ženska ali država, ustanova, ki kaj ima: imetnica delnic; imetnica odlikovanja / imetnica deležev prevzete družbe / imetnica stanovanjske pravice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

imperialízem -zma m (ī)
težnja, zlasti močnejših držav, skupnosti, po nadvladi, širjenju svojega vpliva na kakem področju, območju: zahodni kulturni imperializem; država je postala žrtev ekonomskega imperializma / jezikovni imperializem
// nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem; imperializem in kolonializem
// polit., nekdaj razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

impêrij -a m (é)
zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij
// v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij
♦ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

impérij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Indiana

Predlog

Indiane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [indijána], rodilnik [indijáne]

BESEDOTVORJE: Indianec, Indianka, Indiančev, Indiankin, indianski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Indiána -e [ija] ž, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: v ~i
indiánski -a -o (ȃ)
Indiánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Indiánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Indiánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Indija

Predlog

Indije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Indija

država v Aziji

IZGOVOR: [índija], rodilnik [índije]

BESEDOTVORJE: Indijec, Indijka, Indijčev, Indijkin, indijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Índija -e ž, zem. i. (í) |azijska država|: v ~i
índijski -a -o (í)
Índijec -jca m z -em preb. i. (í)
Índijka -e ž, preb. i. (í)
Índijčev -a -o (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

indijski

Predlog

indijska indijsko pridevnik

IZGOVOR: [índijski]

ZVEZE: indijska rupija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

individuálna sámoobrámba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Indonezija

Predlog

Indonezije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Indonezija

otoška država v Aziji

IZGOVOR: [indonézija], rodilnik [indonézije]

BESEDOTVORJE: Indonezijec, Indonezijka, Indonezijčev, Indonezijkin, indonezijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Indonézija -e ž, zem. i. (ẹ́) |azijska otoška država|: v ~i
indonézijski -a -o (ẹ́)
Indonézijec -jca m z -em preb. i. (ẹ́)
Indonézijka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Indonézijčev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

industrializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem območju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se je naglo industrializirala / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira
// uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje

industrializíran

-a -o:

industrializirani kraji

industrializirani svet

industrializirano gospodarstvo

♦

grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

industríjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na industrijo:
a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
b) industrijski delavci / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; pravn. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola nekdaj šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji

industríjsko

prisl.:

industrijsko izdelovati

industrijsko močna država

industrijsko gašeno apno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

industríjsko prisl. (ȋ) nač. ~ izdelovati; ~ gašeno apno; ozir. ~ močna država

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ínkovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

institucionálno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

interésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na interes: neredko je prišlo med njimi do interesnih nasprotij / ta zvrst literature je omejena na določen interesni krog; interesna usmerjenost mladine / samoupravna interesna skupnost v socializmu skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese
// publ., v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere / vključiti deželo v svojo interesno sfero; pren., ekspr. dekle ni več v njegovi interesni sferi
♦ ekon. interesna skupnost več samostojnih (gospodarskih) organizacij z medsebojnim dogovorom o deležih pri skupni dejavnosti in dobičku, koristih ki iz nje izhajajo; psih. interesni test test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; šol. interesni krožki krožki, ki se ustanovijo, delujejo glede na zanimanje učencev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Interesna dejavnost
Zanima me, kako ustrezno poimenovati izbirne dejavnosti za otroke, ki lahko potekajo v šoli ali pa izven nje. V medijih se pojavljajo termini šolska dejavnost , obšolska dejavnost in izvenšolska dejavnost . Po mojem mnenju je šolska dejavnost tista, ki jo organizira šola, obšolska dejavnost je dejavnost, ki jo izvajajo zunanji izvajalci na šoli, in izvenšolska dejavnost je tista, ki poteka izven šole in pri kateri se mešajo učenci različnih šol. Ali so našteta poimenovanja ustrezna?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

internacionalizírano ozémlje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]

1.

kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən]

1.

ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

v obliki invalidni ki je namenjen za invalide 1.; SINONIMI: invalidski

3.

ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj

3.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno jetičen

4.

kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid

ETIMOLOGIJA: ↑invalid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

investítor -ja m (ȋ)
1. oseba ali država, ustanova, ki investira: sredstva investitorjev
2. naročnik gradbenega objekta: investitor novih stanovanjskih blokov je občina; investitorji in projektanti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

investítorica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki investira: glavna investitorica projekta je občina; največje slovenske investitorice v tujini; solastnica in investitorica / tuje države investitorice v Sloveniji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

investítorka -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki investira: najpomembnejše, največje tuje investitorke v Sloveniji; država, občina kot glavna investitorka obvoznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Iowa

Predlog

Iowe samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [ájova], rodilnik [ájove]

BESEDOTVORJE: Iowec, Iowka, Iowčev, Iowkin, iowski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Iowa -e [ájova] ž, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: v ~i
iowski -a -o (ȃ)
Iowec -wca m z -em preb. i. (ȃ)
Iowka -e ž, preb. i. (ȃ)
Iowčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Irak

Predlog

Iraka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Irak

država na Bližnjem vzhodu

IZGOVOR: [irák], rodilnik [iráka]

BESEDOTVORJE: Iračan, Iračanka, Iračanov, Iračankin, iraški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Irák -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
iráški -a -o (ȃ)
Iračàn -ána in Iračán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Iračánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Iran

Predlog

Irana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Islamska republika Iran

država na Bližnjem vzhodu

IZGOVOR: [irán], rodilnik [irána]

BESEDOTVORJE: Iranec, Iranka, Irančev, Irankin, iranski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.