Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dragúlj -a (ū) 
  1. 1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj
  2. 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze
dragúljček -čka (ū) manjšalnica od dragulj: broša z draguljčki; snežinke so zablestele kot draguljčki
ponaredíti -ím dov., ponarédil (ī í) 
  1. 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo
    // narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh
  2. 2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali
    // prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev
vzblestéti -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í) knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo
// nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel
zablesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi zablesketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) odbiti iskrečo se svetlobo: dragulj, rezilo se zablesketa; v njenih očeh se je zablesketala solza
Število zadetkov: 5