dremàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan
// dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pólzavéden -dna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) 
  1. 1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda: neki notranji, polzavedni glas mu je šepetal, naj darilo vzame
  2. 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten; polzavesten: polzaveden gib; polzavedna laž / dremavo, polzavedno stanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 2