áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
arborístični pridevnikki je v zvezi z arboristi ali arboristiko, vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju
ETIMOLOGIJA: ↑arborist
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] 1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
belín belína samostalnik moškega spola [belín] dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae
STALNE ZVEZE: kapusov belin ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bẹlíš, m. = beležen na drevesih, (beliž) Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dêblo -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
doráslost, f. die Mündigkeit, Cig., Jan.; — (o gozdnih drevesih) die Schlagbarkeit, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dorásti, -rástem, vb. pf. im Wachsen erreichen: Dorastli ste do vrh' cerkve (ali: vrha cerkve), Npes.-Jan. (Slovn.); do vrha d., zur völligen Größe auswachsen, Cig.; vrha d., mündig werden, Dol.; mladenič je vrha dorastel, Jan. (Slovn.); dokler ne doraste, während seiner Unmündigkeit, Cig.; d. vojaških let, das stellungspflichtige Alter erreichen, Levst. (Nauk); — dorasəł (dorastəł), erwachsen, mündig, Cig., Jan., C.; o gozdnih drevesih: haubar, Cig.; d. koga, im Wuchse einholen, Cig.; to drevo vsa drevesa doraste in preraste, UčT.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
endofleódični lišáji -ih -ev m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka] iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gravitacíjski potenciál -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gutapêrča -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes 1.2. manj formalno krzno te živali
2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
obráščanje obráščanja samostalnik srednjega spola [obráščanje] 1. proces, pri katerem kaj s svojo rastjo prihaja vse naokoli, po površini česa
2. proces, pri katerem si rastlina dela nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑obraščati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
óljkov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni
● knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva
♦ bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč] neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus
STALNE ZVEZE: sadni plutač ETIMOLOGIJA: ↑pluta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pnevmatofór -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
podkovnják podkovnjáka samostalnik moškega spola [potkou̯nják] iz zoologije netopir s kožno gubo med nosnicami v obliki podkve; primerjaj lat. Rhinolophidae
STALNE ZVEZE: južni podkovnjak, mali podkovnjak ETIMOLOGIJA: ↑podkev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
preobložíti -ím dov., preoblóžil (ī í) preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski
● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, pitipreobložèn -êna -o:
preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom
● ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sápa Frazemi s sestavino sápa:
bíti brez sápe,
na vsò sápo,
ostáti brez sápe,
príti do sápe,
sápo je vzélo kómu,
v êni sápi,
v ísti sápi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spẹ̑njati se, -am se, vb. impf. ad speti se; sich emporstrecken; koze se spenjajo po mladih drevesih; konj se spenja, das Pferd bäumt sich; s. se kam, sich irgendwo hinaufmühen, Cig.; — sich emporranken, Jan.; — aufstreben, Cig.; — prahlen, Cig.; — zanken, Jarn.; — (nam. vzp-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
táščica táščice samostalnik ženskega spola [táščica] manjša ptica pevka z rjavkasto sivim perjem po hrbtu ter oranžno rjavim oprsjem in čelom; primerjaj lat. Erithacus rubecula; SINONIMI: iz zoologije rdeča taščica
STALNE ZVEZE: modra taščica, rdeča taščica ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. tȁščica < slovan. *pъtašьčica, iz *pъtašьka ‛ptica’, tako kot nar. rus. ptáška, iz pslov. *pъtaxъ k ↑ptica - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
veveríčkati se -am se nedov. (ȋ) nar. vzhodnoštajersko loviti se po drevesih: otroci se veveričkajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik ženskega spola [ʍspenjáu̯ka] rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore
ETIMOLOGIJA: ↑vzpenjav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zakótje -a s (ọ̑) težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: v hiši ni zakotja, ki ne bi bilo uporabljeno;
zakotja dvorišča, mesta;
zakotje ob ognjišču / vasica leži v tihem zakotju; zakotje doline, gozda // težje opazen, skriven prostor, kraj: vidra pobegne v svoje zakotje; skrivati se v votlih drevesih in podobnih zakotjih // ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen kraj: novica se je razširila tudi v zakotja; naseliti se, živeti v zakotju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč] iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač ETIMOLOGIJA: ↑zavijati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.