ámbrovec -vca m z -em (á; ȃ) |drevo|
aravkárija -e ž (á) |drevo|
avokádovec -vca m z -em (ȃ) |drevo|
bálza -e ž (ȃ) |drevo|; snov. |les|
bonsáj -a m z -em (ȃ) |miniaturno drevo|
bražíljka -e ž (ȋ) |drevo|; snov. |barvilo|
bréka -e ž (ẹ́) |drevo|
bréza -e ž (ẹ́) |drevo|
brezvêjen -jna -o (ȇ) ~o deblo; Drevo je skoraj ~o
brezvêjnost -i ž, pojm. (ȇ)
cedíkast -a -o (í) ~o drevo
cíbora -e ž (ȋ) |drevo|
címetovec -vca m s -em (í; ȋ) |drevo|
citrónovec -vca m s -em (ọ̑) |drevo|
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
dáteljnovec -vca [tə] m z -em (á) |drevo|
debelíti -ím nedov. debêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, debeljèn -êna; debeljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Sladkor nas ~i
debelíti se -ím se (í/ȋ í) Drevo se ~i
dendro.. prvi del podr. zlož. |drevo| dendrografíja, dendrologíja, dendrometríja
dolgovêjnat -a -o [u̯g] (ȇ) ~o drevo
dorásti1 -rástem dov., nam. doràst; drugo gl. rasti1 (á) zgodaj ~; dorasti koga ~ sošolce; dorasti do česa Drevo je doraslo do strehe; dorasti v koga/kaj ~ ~ moža; dorasti za kaj ~ ~ delo
dracéna -e ž (ẹ̑) zmajevo drevo, zmajevec
drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑) posekati ~; cvetoče ~; star. plug
drevo.. prvi del podr. zlož. drevomér, drevoréd, drevoslôvje
dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo
drio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |drevo| driopítek
duglázija -e ž (á) |drevo|
dúpljast -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) star. duplinast: ~o drevo
dvójčen -čna -o (ọ̑) gozd. dvodebeln
dvójčni -a -o (ọ̑) ~o drevo
dvóvŕšen -šna -o (ọ̑ȓ)
dvóvŕšni -a -o (ọ̑ȓ) jezikosl.: ~ tonem; ~a intonacija; nevtr. ~o drevo
dvóvŕšnost -i ž, pojm. (ọ̑ȓ)
ebénovec -vca m z -em (ẹ́; ẹ̑) |drevo|
evfórbija -e ž (ọ́) |drevo|; snov., lekar.
gábrovec -vca m z -em (á) |drevo, grm|
gáčast -a -o (á; ȃ) gozd. rogovilast: ~o drevo
gárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gáranje (ȃ) koga/kaj pokr. ~ prašiča goliti; star. Srajca me ~a drgne, pika
gárati se -am se (ȃ) star. ob kaj ~ ~ ~ drevo drgniti se
gínko -a m (ȋ) |parkovno drevo|
gledíčija -e ž (í; ȋ) |okrasno drevo|
goléti -ím nedov. gôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; golênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Drevo je začelo ~
gostovêjnat -a -o (ȇ) ~o drevo
grenívec -vca m z -em (ȋ) |drevo|
gvájak -a m (ȃ) |drevo|
híkori -ja m s -em (ȋ) |drevo|
hŕgast -a -o; bolj ~ (ŕ) pokr. vzh. grčast: ~o drevo
íglavec -vca m z -em (í; ȋ) |drevo|
izkoreníniti -im dov. izkorenínjen -a; izkorenínjenje (í ȋ) kaj ~ drevo, travo; poud. ~ bolezen, brezposelnost, predsodke |odpraviti, odstraniti|
izkoreníniti se -im se (í ȋ) poud. ~ ~ iz okolja |se mu odtujiti|
izlóčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izlóčanje (ọ́) koga/kaj Drevo ~a smolo; ~ neustrezne kandidate |odstranjevati|; izločati koga/kaj iz česa ~ blago iz prodaje |umikati|; ~ sol iz morske vode; izločati čemu kaj ~ mesu kosti
izlóčati se -am se (ọ́) Cink se ~a na katodi
jadíkovec -vca m z -em (í) vrtn. judeževo drevo
jélša -e [u̯š] ž (ẹ́) |drevo, grm|
jerebíka -e ž (í) |drevo, grm|
júdežev1 -a -o (ȗ) vrtn. ~o drevo
káfrovec -vca m s -em (á; ȃ) |drevo|
kakávovec -vca m s -em (ȃ) |drevo|
kávčukovec -vca m s -em (ȃ) |drevo|
kávovec -vca m s -em (á) |drevo|
kinínovec -vca m s -em (ȋ) |drevo|
kóla1 -e ž (ọ̑) |tropsko drevo|
kôšast -a -o; bolj ~ (ó) poud. ~o drevo |z nizko in široko krošnjo|
koščíčar -ja m s -em (ȋ) |drevo|
kriptomêrija -e ž (é) japonska ~ |parkovno drevo|
krivénčiti -im nedov. -en -ena; krivénčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj Vihar ~i drevo; poud. ~ dejstva |ponarejati, pačiti|
krúhovec2 -vca m s -em (ú) rastl. |tropsko drevo|
lepidodéndron -a m (ẹ̑) |izumrlo drevo|
limónovec -vca m z -em (ọ̑) |drevo|
lístati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lístanje (ȋ) kaj ~ časopis, knjigo; listati po čem ~ ~ starih knjigah, revijah
lístati se -am se (ȋ) redk. poganjati liste: Drevo se že ~a
lístavec -vca m z -em (í; ȋ) |drevo|
lístnat -a -o; bolj ~ (ȋ) dovolj ~o drevo
lístnati -a -o (ȋ) ~ gozd; kuhar. ~o testo
lístnatost -i ž, pojm. (ȋ)
lučáj -a m z -em pojm. (ȃ) ~ kamna; števn. zadeti drevo s prvim ~em
máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo
majíti -ím tudi májiti -im nedov. máji -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, -èn -êna tudi -en -ena; majênje tudi májenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; á; ȃ) kaj ~ drevo |odstranjevati lubje|; pokr. ~ krompir lupiti
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
mókovec -vca m z -em (ọ́) rastl. |drevo|
múzga -e ž, snov. (ú) brezova ~ |sok|; pojm. Drevo je v ~i
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
nagníti2 in nágniti -em tudi nágniti -em dov. nágni -te in -íte tudi -i -ite; nágnil -íla tudi -il -ila, nágnit, nágnjen -a; nágnjenje; (nágnit) (í/ȋ/á á; á) kaj Veter je nagnil ladjo; nagniti koga k/h čemu Kaj te je nagnilo k pisanju
nagníti se in nágniti se -em se tudi nágniti se -em se (í/ȋ/á á; á) Staro drevo se ~e
nagnòj -ôja in nagnój -a m z -em (ȍ ó; ọ̑) |grm, drevo|: cvetoči ~
navezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj na koga/kaj s prijaznostjo ~ nase znance; ~ okraske na božično drevo; navezovati komu/čemu kaj ~ psu vrvico; ~ si smuči pritrjevati si; navezovati kaj ~ dereze; ~ prijateljske stike; alp. navezovati koga V steni so jih navezovali
navezováti se -újem se (á ȗ) na koga/kaj ~ ~ ~ novo družbo
nèobrán -a -o (ȅá) ~ pridelek; ~o drevo
nèobránost -i ž, pojm. (ȅá)
nèokléščen -a -o (ȅẹ́; ȅẹ̑) ~o drevo
nèokléščenost -i ž, pojm. (ȅẹ́; ȅẹ̑)
nèposékan -a -o (ȅẹ̑) ~o drevo
nèposékanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
objéti -jámem dov. objêmi -íte; objél -a, objèt/objét, objét -a; objétje; (objèt/objét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ dekle; ~ drevo; poud. Objela jih je noč |znočilo se je|
obkosíti -ím dov. obkósil -íla, nam. obkosít/obkosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) kaj ~ drevo
óblasto nač. prisl. (ọ̑) ~ pristriženo drevo
obletéti -ím dov. obletèn -êna; drugo gl. leteti (ẹ́ í) kaj Ptica je nekajkrat obletela drevo; poud. obleteti koga Obletele so me druge misli |obšle|; brezos. Obletelo me je, da bi odšel |pomislil sem|
obletéti se -ím se (ẹ́ í) Drevje se ~i |izgubi listje|
oboráti -ôrjem in oboráti -órjem dov., nam. oboràt; oboránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ drevo
obsékati -am dov. -an -ana; obsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drevo
okŕniti -im dov. okŕnjen -a; okŕnjenje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ drevo; ~ pevski zbor; okrniti komu/čemu kaj ~ živali rep; neobč. ~ zaposlenim pravice zmanjšati, omejiti
olístati -am dov. -an -ana; olístanje (ȋ) To drevo cveti, še preden ~a; olistati kaj žel. ~ vagone |opremiti z opozorili|
olístiti se -im se dov. -en -ena; olístenje (í ȋ) Drevo se je olistilo
osamélec -lca m z -em (ẹ̑) zem. |vzpetina, hrib|; neobč. |osamljeno drevo, osamljena skala|
otrésti otrésem dov., nam. otrést/otrèst; otrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ prah z obleke; ~ sadno drevo; otresti z/s čim Vola sta otresla z glavo
otrésti se otrésem se (ẹ́) poud. |znebiti se|: koga/česa ~ ~ nezaželenega gosta; ~ ~ strahu
ovíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ovíjanje (í) kaj z/s čim ~ šopek s trakom; ovijati koga/kaj Bršljan ~a drevo; poud. ~ moža okrog mezinca |si ga podreja|
ovíjati se -am se (í) Fižol se ~a okoli prekle
ozelenéti -ím dov. ozelenênje; drugo gl. zeleneti (ẹ́ í) Drevo je ozelenelo
ožgáti ožgèm dov., 3. os. mn. ožgêjo tudi ožgó, nam. ožgàt; ožgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj Strela je ožgala drevo; poud. Sonce ga je ožgalo |opeklo|
óžiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; óženje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ krilo
óžiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Drevo se proti vrhu ~i
páciprésa -e ž (ȃẹ̑) |drevo|
pájêsen -éna m (ȃé ȃẹ́) |drevo|
palisánder -dra m (á) |tropsko drevo|; snov., prakt.sp. pohištvo iz ~a iz palisandrovega lesa
pánjevec -vca m s -em (ȃ) |drevo; gozd|
pavlôvnija -e ž (ó) |okrasno drevo|
pečkár -ja [pə] m s -em (á) |drevo|
pímentovec -vca m s -em (í; ȋ) |tropsko drevo|
plénjav -a -o in plenjàv -áva -o; bolj ~ (ẹ́; ȁ á á) alp. ~a skala drobljiva, krušljiva; star. ~o drevo rodovitno
plodíti -ím nedov. plôdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, plojèn -êna; plojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ krave oplojevati; Drevo že več let ni plodilo rodilo
plodíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. razmnoževati se
podréti -drèm in podréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. poderó, -ì -íte in -i -íte; podŕl -a, -èt/-ét, podŕt -a; podŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) koga/kaj ~ drevo; poud. ~ koga na tla |vreči, spraviti|; publ. ~ rekord preseči; podreti komu kaj ~ bolniku upanje; poud. ~ ugled |vzeti|
podréti se -drèm se in podréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Most se je podrl; brezos. V njej se je nekaj podrlo
podrézati2 -réžem dov. -an -ana; podrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drevo spodrezati; ~ krilo skrajšati; vet. ~ kopito
podsékan -a -o (ẹ̑) pasti kot ~; ~o drevo
podsékanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
podsékati -am dov. -an -ana; podsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drevo
podsekávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; podsekávanje (ȃ) kaj ~ drevo
podžágati -am dov. -an -ana; podžáganje (ȃ) kaj ~ drevo pri sekanju
pomélovec -vca m s -em (ẹ̑) |drevo|
poséka -e ž (ẹ̑) gozdna ~; pojm. drevo za ~o za posek
posékati -am dov. -an -ana; posékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drevo; poud. posekati koga ~ vrstnika pri delu |prekositi, preseči|
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
preklán -a -o (á) ~o drevo
preklánost -i ž, pojm. (á)
preletávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; preletávanje (ȃ) koga/kaj Letala ~ajo ozemlje; poud. Strah ga ~a |obhaja|
preletávati se -am se (ȃ) Ptiči se ~ajo z drevesa na drevo
prifrfotáti -ám tudi prifrfotáti -óčem dov. prifrfotánje; drugo gl. frfotati (á ȃ; á ọ́) Ptice so prifrfotale in sedle na drevo
prijéti prímem dov. -i -ite; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; prijétje; (-ét/-èt) (ẹ́ í) koga/kaj ~ dekle okoli pasu; ~ zločinca; knj. pog. Kaj te je prijelo Zakaj tako ravnaš; prijeti koga za kaj ~ očeta za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da obljubo izpolni|; prijeti za kaj ~ ~ kljuko; poud.: ~ ~ orožje, puško |začeti se bojevati|; ~ ~ pero |začeti pisateljevati, pisati|; zdrav. žarg. Injekcija je prijela začela učinkovati; Postrv je prijela |vzela vabo|
prijéti se prímem se (ẹ́ í) koga/česa za kaj ~ ~ matere za krilo; poud. ~ ~ kakega dela |začeti delati|; omilj. Njega se rado kaj ~e |krade|; Drevo se je prijelo |presajeno začelo rasti|
prisloníti -slónim dov. prislôni -íte; prislônil -íla, prislônit, prislónjen -a; prislónjenje; (prislônit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kolo k ograji, ob drevo; ~ puško k licu
prisloníti se -slónim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ k drevesu, ob ograjo
pritlíka -e ž (í) |majhno drevo; poganjek|
rahítičen -čna -o; bolj ~ (í) ~ otrok; poud. ~o drevo |šibko, slabo razvito|
rahítičnost -i ž, pojm. (í)
rásti1 rástem nedov., tudi rastó, -i -ite, -óč; rástel -tla, rást, ráščen -a; (ràst) (á) Otrok ~e; Stroški ~ejo; rasti komu Otroku ~ejo zobje; poud. Trebuh mu ~e |debeli se|; rasti v koga/kaj Grm ~e ~ drevo; Dekle ~e ~ žensko
razcvetèl -éla -o in razcvetél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o drevo
razcvetélost -i ž, pojm. (ẹ́)
razčêhniti -em in razčehníti -čéhnem dov. razčêhnjenje in razčéhnjenje; drugo gl. čehniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) pokr. kaj Strela je razčehnila drevo razklala, preklala
razčêhniti se -em se in razčehníti se -čéhnem se (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) pokr. Veji sta se razčehnili razklali, preklali
razčêsniti -em in razčesníti -čésnem dov. razčêsnjenje in razčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. kaj Strela je razčesnila drevo |razklala, preklala|
razčêsniti se -em se in razčesníti se -čésnem se (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. ~ ~ na dvoje |razklati se, preklati se|; poud. razčesniti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|
razkoreníniti se -im se dov. razkorenínjenje (í ȋ) Drevo se je hitro razkoreninilo |pognalo korenine v različne smeri|
razrásti se1 -rástem se dov., nam. razràst se; razráščenje; drugo gl. rasti1 (á) Drevo se je razrastlo; poud. Strah se je razrastel |se je povečal, okrepil|; razrasti se v kaj Naselje se je razrastlo v mesto
razráščati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; razráščanje (á) Drevo se lepo ~a; Mesto se hitro ~a; razraščati se v kaj Grmi se ~ajo v živo mejo
renklóda -e ž (ọ̑) |drevo; sad|
rešeljíka -e ž (í) |grm, drevo|
rožíčevec -vca m z -em (í) |drevo|
rujevína -e ž (í) |drevo; grm|
ságovec -vca m s -em (ȃ) |tropsko drevo|
samosévec -vca m s -em živ. (ẹ̑) To drevo je ~; krompir ~
sándal -a m (ȃ) |drevo|
sekvója -e ž (ọ̑) |drevo|: kalifornijska ~
sikomóra -e ž (ọ̑) |drevo|
skórš -a m s -em (ọ̑) |drevo|
skošátiti se -im se dov. skošátenje (á ȃ) neobč. Drevo se je skošatilo postalo košato
skrivénčiti -im dov. -en -ena; skrivénčenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj Bolezen ga je skrivenčila; ~ ustnice
skrivénčiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Drevo se je skrivenčilo
slaborásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) redk.: ~ otrok |slabo razvit|; ~o drevo |zakrnelo|
slaboráslost -i ž, pojm. (á) redk.
smókva -e ž (ọ̑) |drevo; sad|; mn., snov. kilogram smokev
sofóra -e ž (ọ̑) |drevo|
spodglódati -am tudi spodglódati -glójem tudi spodglôdati -am dov. spodglódanje tudi spodglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ drevo
spodjéden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ breg; ~o drevo
spodjédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
spodkopáti -kópljem tudi spodkopáti -ám dov. spodkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ drevo, hišo; poud. ~ učiteljevo avtoriteto |zmanjšati, onemogočiti jo|
spodsékan -a -o (ẹ̑) ~o drevo; poud. pasti kot ~ |nenadoma, stežka pasti|
stískati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat; stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati; stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|
stréla -e ž (ẹ́) ~ je udarila v drevo; snov., min. kamena ~; poud., v medmetni rabi ~, saj to si ti |izraža začudenje, presenečenje|; ~, da imaš prav |izraža podkrepitev|; kletv. ~, bodi že tiho; člov., poud. Ta ~ je vsega zmožen |zloben, hudoben človek|
strésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strésanje (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ krompir na kup; poud.: Mraz ga ~a |spreletava|; ~ šale |praviti, pripovedovati|; stresati koga/kaj za kaj ~ nagajivca za ramo; stresati z/s čim ~ z glavo
strésati se -am se (ẹ́) Šipe so se stresale od grmenja; poud. stresati se nad kom/čim |izražati jezo, nejevoljo|
svetlolíst -a -o (ȋ í í; ȋ) ~o drevo
špalírka -e ž (í; ȋ) kmet. žarg. špalirno drevo: hruške ~e
štórovec -vca m s -em živ. (ọ́; ọ̑) gozd. |drevo, zraslo na štoru|
štrbóncelj -clja m s -em (ọ́) |sadno drevo; sad|
štŕcljast -a -o (ŕ) ~o drevo
tamarínda -e ž (ȋ) |tropsko drevo|
tamaríska -e ž (ȋ) |drevo, grm|
terebínt -a m (ȋ) |drevo, grm|
tík1 -a m (ȋ) |tropsko drevo|
trepetlíka -e ž (í) |drevo|
trèsk1 tréska in trèsk trêska in trésk -a m (ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑; ȅ é; ȅ ȇ; ẹ̑) s ~om zaloputniti vrata; ~i ob streli; pojm. prestrašiti se ~a v bližnje drevo
trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|
trésti trésem nedov. -i -ite/-íte, -óč; trésel -sla, trést, trésen -a; trésenje; (trést/trèst) (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ spečega, da se zbudi; ~e ga mrzlica; tresti koga za kaj ~ fanta za ramo; Električna naprava zaradi okvare ~e
trésti se trésem se; tresênje in trésenje (ẹ́) Most se ~e; ~ ~ od mraza; poud. tresti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje otroke |biti v skrbeh|; poud. tresti se pred kom/čim ~ ~ ~ kaznijo |čutiti strah pred njo, bati se je|
tŕš -a m s -em (ȓ ŕ) |obsekano deblo, drevo|; člov., poud. |tršat človek|
túlipanovec -a tudi tulipánovec -vca m s -em (ȗ; ȃ) |drevo|
usahníti in usáhniti -em dov. usáhnjenje; drugo gl. sahniti (í/ȋ/á á) Drevo ~e; poud. Njuna ljubezen je usahnila |minila|
uvíti uvíjem dov., nam. uvít/uvìt; uvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ leskovo šibo; neobč. Veter je uvil drevo ukrivil, upognil; uviti kaj v kaj ~ vijak v les
uvíti se uvíjem se (í) neobč. ~ ~ nazaj ukriviti se, upogniti se
vêjnat -a -o (ȇ) ~o drevo
vêjnatost -i ž, pojm. (ȇ)
vílasto primer. prisl. (í) ~ razraslo drevo
virtuálen -lna -o (ȃ) izobr. videti drevesce kot ~o drevo kot mogoče
virtuálni -a -o (ȃ) fiz. ~a slika navidezna slika
virtuálnost -i ž, pojm. (ȃ)
visòk -ôka -o; víšji -a -e (ȍ ó ó; ȋ) ~ hrib; dva metra ~o drevo; biti višji od brata, kot brat; poud.: ~ človek |domišljav, prevzeten|; ~e besede |vzvišene, nevsakdanje|; ~a čustva |plemenita|
visôki -a -o (ó) ~ fižol; nestrok. ~ c |strok. c tenorskega ali sopranskega glasu|; ~a hitrost → velika hitrost
víšji -a -e (ȋ) ~a izobrazba; publ. sneg v ~ih legah |na vrhovih, vzpetinah|; poud. ~a sila |nepremagljiva ovira|
nàjvíšji -a -e (ȁȋ) publ.: konferenca na ~ ravni |konferenca šefov držav|; pogovori na ~ ravni |med najvišjimi uradnimi predstavniki države|
víšji -ega m, člov. (ȋ) upreti se ~im |nadrejenim|
visôko -ega s, pojm. (ó) sedeti na ~em
víšje -ega s, pojm. (ȋ) hrepeneti po čem ~em
visôkost -i in visokóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
visokodêbeln -a -o [bə] (ȇ)
visokodêbelni -a -o [bə] (ȇ) ~o drevo
vladajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e stranke
vladajóči -a -e (ọ́) gozd. ~e drevo
vladajóči -ega m, člov. (ọ́) koristi ~ih
vprék nač. prisl. (ẹ̑) Drevo leži ~ na stezi povprek; poud.: prevzemati v jezik vse ~ |brez premisleka|; Vsi ~ govorijo |drug čez drugega|
vrhàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~o drevo
zahreščáti -ím dov. zahreščánje; drugo gl. hreščati (á í) Drevo je zahreščalo in padlo; brezos. V telefonu je zahreščalo
zakoreníniti -im dov. zakorenínjen -a; zakorenínjenje (í ȋ) poud. koga/kaj ~ naseljence |navezati na novo okolje|; ~ nove nazore |utrditi|
zakoreníniti se -im se (í ȋ) Drevo se ~i; poud. ~ ~ v mestu |vživeti se|
zakrížan -a -o (í; ȋ)
zakrížani -a -o (í; ȋ) gozd. ~o drevo |označeno za sečnjo|
zakrížanost -i ž, pojm. (í; ȋ)
zakrížati -am dov. -an -ana; zakrížanje (í; ȋ) kaj ~ drevo |označiti ga za sečnjo|
zaletéti se -ím se dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) ~ ~ in preskočiti potok; zaleteti se v koga/kaj ~ ~ ~ drevo; poud. zaleteti se z/s čim ~ ~ z gradnjo |hitro, nepremišljeno lotiti se gradnje|; zaleteti se komu Grižljaj se mu je zaletel
zamajáti -májem tudi zamájati -em tudi zamájati -am dov. zamajánje tudi zamájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) koga/kaj ~ čoln; poud. ~ sobesednika v njegovem prepričanju |omajati|
zamajáti se -májem se tudi zamájati se -em se tudi zamájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) Drevo se je zamajalo in padlo; poud. Njegovo upanje se je zamajalo |omajalo|
zapík1 -a m (ȋ) nardp. To drevo je ~
zarézati -réžem dov. -an -ana; zarézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ blago pri krojenju; ~ drevo; zarezati kaj v kaj ~ znamenje v drevo; zarezati v kaj ~ ~ hlebec; ~ s skalpelom v kožo; poud. Glas motorja je zarezal v tišino |se rezko oglasil|; zarezati koga V prsih ga je nekaj zarezalo; Mraz je zarezal
zarézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj Kolesa se ~ejo v blato; poud.: Grenke izkušnje so se zarezale vanj |so vplivale na njegovo duševnost|; Naramnice so se mu zarezale v ramena |se boleče zajedle|
zazelenéti -ím dov. zazelenênje; drugo gl. zeleneti (ẹ́ í) Drevo spomladi ~i
zeleníti -ím nedov. zelêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, zelenjèn -êna; zelenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Pomlad je zelenila gozdove
zeleníti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Drevo se ~i zeleni
zmájev -a -o (á; ȃ) ~o drevo |okrasna rastlina|
zmájevec -vca m z -em (á; ȃ) |drevo; lončnica|
zverížiti -im dov. -en -ena; zveríženje (í ȋ; ȋ) poud. koga/kaj Vihar je zverižil drevo |nepravilno ukrivil|; Bolezen ga je zverižila; ~ nekaj stavkov |nejasno, zapleteno povedati|
žbíčevec -vca m z -em (í) |drevo|