aléja -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji;
kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
drevoréd in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́) cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh: sprehajati se po drevoredu;
kostanjev drevored;
mestni drevored / gost, košat drevored
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
drevoréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevored: drevoredni nasad / drevoredna cesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ínjast -a -o prid. (ȋ) knjiž. ivnat: injast drevored / injasti lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
jágned -i ž (ā) topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
jágnedov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kostánjev -a -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med
- 2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva
♦ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
kostánjevo prisl.: kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
maklèn -éna m (ȅ ẹ́) bot. grm ali drevo z manjšimi krpatimi listi, Acer campestre: krivenčast maklen;
drevored maklenov in brez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
obiskováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti kmečke bralce nanjo so bili naročeni zlasti kmečki bralci; pren. ponoči ga obiskujejo čudne misli
- 2. opravljati kako pot z določenim namenom: trgovski potniki obiskujejo odjemalce; zdravnik obiskuje bolnika tudi na domu / knjiž. obiskovati pedikerja, zobozdravnika hoditi k pedikerju, zobozdravniku
// publ. obiskovati tuje dežele; že več let obiskujejo isti hotel / obiskovati gledališče, šolo hoditi v gledališče, šolo; obiskuje plese, prireditve udeležuje se jih
// knjiž. hoditi, prihajati kam: navadil se je obiskovati drevored ob reki; vdova obiskuje možev grob - 3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža ponavljanje stanja, kot ga določa samostalnik: lakota jih obiskuje; občutje osamljenosti ga je pogosto obiskovalo
● knjiž. pokrajino so več let zapored obiskovale poplave v tej pokrajini so bile več let zapored poplave; knjiž. razred obiskuje trideset učencev v razredu je trideset učencev; publ. samotne vile radi obiskujejo tatovi v njih radi kradejo
obiskován -a -o deležnik od obiskovati: od čebel obiskovano drevje hitreje odcveti
// s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: množično obiskovana letovišča, predavanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
obsónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž., redko obsijati: jutranje sonce je obsončilo drevored / ljubezen je obsončila mojo mladostobsónčen -a -o: obsončena pročelja hiš ob cesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored;
pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obrazosónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi
● lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
pálmov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na palmo: palmov list;
palmove veje / palmov drevored, gaj / palmov les
● v rokah je držal palmovo vejico kot simbol zmage
♦ agr. palmovo olje olje iz rdečih plodov oljne palme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
platána -e ž (ȃ) okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim: sedela sta v senci košate platane;
drevored platan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
pomladíti -ím dov., pomládil (ī í) - 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti
- 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz
- 3. narediti, da sestavljajo kako skupino
- a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila
- b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd
♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko - c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park
- 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela
pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila
● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec
pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
privózen in privôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na privoz: privozni drevored / privozna cesta, pot
♦ grad. most z dolgo privozno klančino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
sínjast -a -o prid. (ī) ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
tôpol -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli;
posaditi, posekati topol;
visok topol;
drevored topolov
♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
topôlov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na topol: topolov les;
trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.