agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati
alo.. prvi del podr. zlož. |drug(ačen)| alogamíja, alomórf, alopát, aloritmíja
bòlj prisl. (ȍ)
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
dislocíran -a -o (ȋ) publ.: Ti oddelki so ~i |postavljeni, nameščeni na drug kraj|; letala, ~a na raznih krajih razmeščena, razporejena
dislocíranost -i ž, pojm. (ȋ) publ.
doštévati -am nedov. -ajóč; doštévanje (ẹ́) Drug za drugim so doštevali
drúg1 -a m, dv. drugôva/drúga -ôv; mn. drugôvi/drúgi -ôv člov. (ȗ) star. tovariš, prijatelj; družabnik; poud. zakonski ~ |mož|
drúga -e ž, člov. (ú; ȗ) star. tovarišica, prijateljica
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
drugáče1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|
drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno
drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
drugàm drug. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Tu mi ni všeč, šla bom kam ~; Nikamor ~ noče, samo domov si želi; obrniti pogovor ~ |na druge stvari|
drúge -- -- drug. svoj. zaim. ed. ž. (ȗ) redk. Ta ruta bo ~, ne Anina
drúgega -- -- drug. svoj. zaim. ed. m. (ȗ) redk. Ta bo pa ~, ne tvoja
drúge kráti drug. čas. prisl. zv. (ȗ á) star. drugikrat: ~ ~ je rad govoril, zdaj pa molči; ni bil tako vesel kakor ~ ~
drúgič1 drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) |ob drugi priložnosti|: Zdaj ne morem, pridem kdaj ~; ~ pa pridite ob pravem času
drúgih -- -- drug. svoj. zaim. neednine (ȗ) redk. ~ svoboščine, ne naše
drúgikrat drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) drugič: Zdaj ne utegnem, pridite ~; ~ se na potovanje bolje pripravi
drugjé drug. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Bom še ~ povprašal, ali poznajo to besedo; ~ pa še nikjer nisem bil; nikjer ~; nekje ~; ~ za temi hribi
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
drúžban -a m, člov. (ȗ) pokr. vzh. drug: nevestin, ženinov ~
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
èn2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestu
êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugim
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla
êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
èn3 êna -o poljubn. vrst. zaim., tudi nenaglašeno (ȅ é é) neknj. pog. kak: Pridi ~ drug dan; Bi mi posodili ~o knjigo
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
hvalíti in hváliti -im nedov. hváli -te in -íte, -èč -éča; hválil -íla, hválit, hváljen -a; hváljenje; (hválit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ drug drugega; ~ nevestino lepoto; ~ Boga slaviti, poveličevati
hvalíti se in hváliti se -im se (í/ȋ/á á) z/s kom/čim ~ ~ z lepoto
ino.. prvi del podr. zlož. |tuj, drug| inozémec, inoróden
interferírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; interferíranje (ȋ) fiz. Elektromagnetno valovanje ~a; jezikosl. |vnašati elemente kakega jezika v drug jezik|
izménjati tudi izmenjáti -am in izménjati -am dov. izménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj neobč. ~ kolo pri avtomobilu, vojake na straži menjati, zamenjati; publ.: ~ darila |dati, poslati drug drugemu|; ~ obvestila, izkušnje, stališča |sporočiti, povedati drug drugemu|
izmenjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmenjávanje (ȃ) koga/kaj neobč. ~ leče, igralce menjavati, zamenjavati; publ.: ~ znamke |dajati, pošiljati jih drug drugemu|; ~ izkušnje, mnenja |sporočati, pripovedovati jih drug drugemu|
izmenjávati se -am se (ȃ) neobč. menjavati se: ~ ~ v vodstvu; Gozdovi se ~ajo s travniki, polji
kápati -am in kápati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč in -óč, -áje; -an -ana; kápanje (á ȃ; á ȃ) kaj ~ limonin sok v omako; poud.: Hruške ~ajo na tla |padajo|; ~ drug za drugim v sobo |v presledkih prihajati|; nevtr., brezos. Iz pipe je začelo ~; poud. Solze mu ~ajo po licih |tečejo|
kapljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; kapljánje (-àt) (á ȃ) Kri ~a iz rane; brezos. Iz pipe ~a; poud. ~ v sobo drug za drugim |v presledkih prihajati|; redk. kapljati kaj ~ zdravilo na žličko kapati
kdó2 kóga m, poljubn. zaim. človeškosti kómu, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑) Je že ~ tukaj; Če ~ potrka, mu ne odpirajte; To se bo že našlo ●pri komu pri kom; Že spet s kom klepeta; Čigav je dežnik? -Bo že od koga |čigav|; ~ drug bi že zdavnaj obupal
kljúka -e ž (ú) obesiti na ~o; okenska ~; šol. žarg. nezadostna ocena; slabš. nerazločne ~e |črke|; poud. podajati si ~o |prihajati drug za drugim|; člov., slabš. oženiti se s staro ~o |žensko|
kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
krížati2 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) kaj Na tem mestu cesta ~a reko; poud. ~ meče |mečevati se, sabljati se|; križati komu kaj ~ otroku pot; poud. ~ gospodarju načrte |onemogočati ga|; križati kaj z/s čim ~ osla s kobilo; ~ sadno drevje; ~ osla in konja
krížati se -am se (í; ȋ) Njune koristi se ~ajo |so si nasprotne|; Telegram in pismo sta se križala |šla časovno drug mimo drugega|
múliti se -im se nedov. -èč se -éča se; múljenje (ú ȗ) poud. |kujati se|: ~ ~ ves dan; muliti se na koga ~ ~ drug na drugega
načín -a m (ȋ) ~ zdravljenja; ~i gibanja; ●strojni ~ izdelave strojna izdelava; najti najboljši ~ za rešitev problema; spoznati koga po ~u govorjenja po govorjenju; kuhar. špageti na milanski ~ po milansko; jezikosl. glagolski ~ tvornik; na drug, tak ~ drugače, tako; delati kaj na enak ~ kot drugi enako; Na noben ~ ne stori tega nikakor; Na vsak ~ je nekaj narobe vsekakor, prav gotovo
namúzniti se -em se dov. namúznjen -a (ú ȗ) skrivaj se namuzniti komu ~ ~ drug drugemu
napóti povdk. (ọ́) Umakni se, da ne boš ~; napoti komu/čemu biti ~ drug drugemu; poud. biti ~ sam sebi |biti slabe volje, nerazpoložen|; prim. pot3
nasmíhati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; nasmíhanje (í ȋ; ȋ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu
navaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ skale na cesto; poud. navaljevati komu kaj Drug drugemu so navaljevali delo |nalagali|; poud. navaljevati na koga/kaj ~ drug na drugega in se prerekati |napadati, naskakovati|
nekdó nekóga tudi nékdo nekóga m, nedol. zaim. človeškosti nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ́; ọ̑; ẹ̑ ọ́; ẹ̑ ọ̑) ~ prihaja; Z nekom se je zadržala; Mislila sem, da je ~ drug; Ali ni ~ pred vrati?; Če bi ●~ potrkal, mu ne odpri kdo
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se
odviséti● -ím dov. odvísi -íte; odvísel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) od koga/česa Pojavi ~ijo drug od drugega so odvisni; Vse ~i ~ tebe je odvisno
ogíbati se -am se in ogíbati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; ogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/česa ~ ~ drug drugega; poud. ~ ~ ljudi |biti nedružaben, ne družiti se z ljudmi|; ogibati se komu/čemu ~ ~ dogovorom; ~ ~ pešcem
pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|
palindróm -a m (ọ̑) |beseda, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj|
pobéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pobéšanje (ẹ́) kaj Drug za drugim ~ajo puške
pobéšati se -am se (ẹ́) Vrata se ~ajo
popádati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; popádanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj za kaj Pes je popadal za hlače; ~ drug drugega; poud. ~a ga jeza |postaja jezen|
postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugega
postréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost
prekričávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prekričávanje (ȃ) koga/kaj Otroci so prekričavali drug drugega
prekričávati se -am se (ȃ) Otroci se ~ajo
preobjésti se -jém se dov., 2. in 3. os. dv. preobjésta se; 2. os. mn. preobjéste se, 3. os. mn. preobjedó se tudi preobjêjo se, nam. preobjést se/preobjèst se, preobjéden -a; preobjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/česa ~ ~ mesa; poud. ~ ~ drug drugega |naveličati se|
presedláti -ám dov. presedlánje (á ȃ) poud. |prestopiti, preiti|: ~ z ene fakultete na drugo; ~ med pilote; presedlati na kaj ~ ~ cenejši avtomobil |kupiti|; presedlati v kaj ~ ~ drug poklic
pretehtávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pretehtávanje (ȃ) koga/kaj ~ drug drugega; neobč. ~ dogodke iz preteklosti premišljati o dogodkih
prikapljáti -ám dov. prikapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) Kri je prikapljala iz rane; poud. Počasi so prikapljali vsi povabljenci |drug za drugim prišli|
prikloníti -klónim dov. priklôni -íte; priklônil -íla, priklônit, priklónjen -a; (priklônit) (í/ȋ ọ́) redk. kaj ~ glavo skloniti; ~ vejo pripogniti
prikloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu ~ ~ občinstvu; poud. ~ ~ spominu pokojnika |izkazati čast, spoštovanje|; ~ ~ drug drugemu
prilagájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prilagájanje (á) kaj komu/čemu ~ naselja pokrajini; ~ program poslušalcem
prilagájati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; ~ ~ okolici; prilagajati se na koga/kaj ~ ~ ~ visoke temperature prilagajati se visokim temperaturam
prilagodíti -ím dov. prilagôdi -íte; prilagódil -íla, -ít/-ìt, prilagojèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj komu/čemu ~ stavbo okolju; prilagoditi kaj za koga/kaj ~ knjigo za mlajše bralce
prilagodíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; ~ ~ mrazu; prilagoditi se na koga/kaj ~ ~ ~ visoke temperature prilagoditi se visokim temperaturam
pristópati -am nedov. -ajóč, -áje; pristópanje (ọ́; ọ̑) k/h komu/čemu ~ drug za drugim k mikrofonu; ~ k organizaciji; publ.: ~ k delu → lotevati se dela; ~ k reševanju problemov → začenjati reševati probleme
prizanesljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; prizanesljiv do koga/česa biti ~ drug do drugega; prizanesljiv z/s kom/čim biti ~ s prestopnikom
prizanesljívost -i ž, pojm. (í)
razkápati se -am se in razkápati se -ljem se dov. -aj se -ajte se in -i se -ite se; razkápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. Ljudje so se razkapali domov |se drug za drugim razšli|
réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
rógati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; róganje (ọ́; ọ̑) komu/čemu ~ ~ drug drugemu
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
spodžírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodžíranje (í ȋ; ȋ) kaj Črvi ~ajo korenine; slabš. spodžirati koga ~ drug drugega |škodovati drug drugemu|
spoprijéti se -prímem se dov. spoprijétje; drugo gl. prijeti (ẹ́ í) poud. Fantje se ~ejo |se spopadejo|; poud. spoprijeti se z/s čim ~ ~ s težavami |prizadevati si jih rešiti, odpraviti|; star. ~ ~ v kolo |prijeti drug drugega|
tesnó1 tudi têsno nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; é/ȇ; ȇ) hoditi ~ drug ob drugem; publ. ~ izgubiti tekmo |z majhno razliko v številu točk|; ~ objeti koga; ~ zaprt
tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
uglédati -am dov. uglèj/uglêj uglêjte, star. uglédi -te; -an -ana, star. ugledávši; uglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ človeka; ~ hišo ob cesti
uglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; Če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
vájen -a -o; bolj ~ (ȃ) narediti kaj z ~im gibom; Dela, kar je ~ od doma; vajen koga/česa ~a sta drug drugega; biti ~ poti; Ni ~ čakati
vájenost -i ž, pojm. (ȃ)
vólja1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ do dela; poud.: narediti kaj iz dobre ~e |prostovoljno|; zgoditi se proti ~i koga |kakor kdo drug hoče|; imeti vsega na ~o |na razpolago|; delati po svoji ~i |kakor kdo hoče|; biti pri ~i za delo |biti pripravljen, razpoložen|; vznes. pesnik po božji ~i |velik, nadarjen|; ljudje dobre ~e |dobri, plemeniti|; poud.: Za božjo ~o, saj ga boš ranil |izraža strah|
vprék nač. prisl. (ẹ̑) Drevo leži ~ na stezi povprek; poud.: prevzemati v jezik vse ~ |brez premisleka|; Vsi ~ govorijo |drug čez drugega|
vŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|
vrstíti -ím nedov. vŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; vrstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ snope |postavljati jih v vrsto|; neobč. vrstiti koga/kaj med koga/kaj Teh hiš ni mogoče ~ ~ kmečke hiše uvrščati
vrstíti se -ím se (í/ȋ í) Dogodki so se vrstili drug za drugim; vrstiti se z/s kom V plesu se je vrstil s tovariši; Pri plačevanju sta se vrstila
vstópati -am nedov. -ajóč, -áje; vstópanje (ọ́; ọ̑) ~ v dvorano drug za drugim; poud.: ~ v novo leto |ga začenjati|; ~ v vojno z nasprotnikom |začenjati vojno|; vstopati v kaj ~ ~ društva; dov. Z današnjim dnem ~am v klub
všéč povdk. (ẹ̑) komu Darilo ji je ~; Drug drugemu sta ~; Že dolgo sta si ~; Moderna umetnost mu ni ~; ~ jim je, da so otroci samostojni; poud. Zdravniku ponesrečenčeva rana ni ~ |vzbuja skrb|
zakónski2 -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prepir; ~i otroci neobč. ~ drug mož
zaljubíti se in zaljúbiti se -im se dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) ~ ~ na stara leta; zaljubiti se v koga/kaj ~ ~ ~ sošolko; Zaljubila sta se drug v drugega; poud. ~ ~ ~ glasbo |zelo se navdušiti zanjo|
zapúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zapúščanje (ú) koga/kaj ~ dvorano drug za drugim; poud. Spomin ga ~a |mu peša|
zapúščati se -am se (ú) poud. |zanemarjati se|
zráven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȃ)
1. sedeti drug ~ drugega; parkirati ~ hiše
2. ~ dobrih lastnosti ima stroj tudi slabosti; v vezniški rabi V šoli je med najboljšimi, ~ tega pa je odličen športnik
3. ~ drugih je bil pravi velikan
zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na druge
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg
žàl2 [-u̯] čustvov. člen. (ȁ) Naj odgovarja kdo drug, jaz, ~, zdaj nimam časa; Bal se je, da ga bodo odkrili. Žal so se slutnje uresničile