álias [ija] nač. prisl. (ȃ) izobr. drugače, sicer, z drugim imenom: Janez Kotar, ~ Maček
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
domišljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; domišljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ probleme domišljati; neobč. domišljevati koga česa, na kaj ~ sodelavca obljube, na obljubo spominjati
domišljeváti se -újem se (á ȗ) neobč. koga/česa ~ ~ preteklosti spominjati se
domišljeváti si -újem si (á ȗ) neobč. kaj ~ ~ vse drugače, kot je v resnici misliti si, predstavljati si
drugáče1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|
drugáče2 ozirn. prir. vez. (ȃ) sicer: Kar pojdi, ~ boš še tepen
drugáče3 povdk. (ȃ) To je ~; Ne gre ~, službo boste morali pustiti
drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno
drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
kakó2 poljubn. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) Uredi zadevo ~ drugače; Se boš že ~ znašel
kàkor kóli1 tudi kàkorkóli poudar. ozir. poljubn. nač. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑)
1. Znajdi se pač, ~ ~ veš in znaš
2. |tako ali drugače|: Naj bo že ~ ~, moj sklep je drugačen; ~ ~, postaviti se boš moral na lastne noge
3. ~ ~ se je trudil, ni jim mogel ustreči |čeprav|
léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|
májhno mer. prisl. (ȃ) pokr. malo, nekoliko: Nemško govori dobro, angleško pa ~ razume; ~ drugače
máloprêj čas. prisl. (áȇ) ~ so mislili drugače; vrniti se ~
màrsikàj màrsičésa s, mnog. zaim. nečloveškosti màrsičému, màrsikàj, màrsičém, màrsičím (ȁȁ ȁẹ́; ȁȁ ȁẹ̑) Zdaj je ~ drugače kot nekdaj; S časom se privadiš marsičemu; Z marsičim ni zadovoljna; Še ~ drugega me zanima
mísliti -im nedov. -èč -éča; míšljen -a (í ȋ) logično ~; poud. ~ s svojo glavo |samostojno|; S tem ~im čisto določeno osebo; misliti na koga/kaj ~ ~ domovino; misliti o kom/čem Večina ~i ~ tem drugače; z nedoločnikom Ne ~im iti tja; poud.: Najbrž ~i vse pojesti |namerava|; Ali ~iš, da tega ne vem |To vem|; Kaj ~iš, da ti verjamem |Ne verjamem ti|
mísliti si -im si (í ȋ) koga/kaj Misli si človeka manjše postave |predstavljaj si|; poud.: Ni si mogel misliti večje nesreče |predstavljati, zamišljati|; Ne morem si misliti, da je res |verjeti|; Kar misli si, nikamor ne greš |izraža podkrepitev trditve|
načín -a m (ȋ) ~ zdravljenja; ~i gibanja; ●strojni ~ izdelave strojna izdelava; najti najboljši ~ za rešitev problema; spoznati koga po ~u govorjenja po govorjenju; kuhar. špageti na milanski ~ po milansko; jezikosl. glagolski ~ tvornik; na drug, tak ~ drugače, tako; delati kaj na enak ~ kot drugi enako; Na noben ~ ne stori tega nikakor; Na vsak ~ je nekaj narobe vsekakor, prav gotovo
nahújskan -a -o (ȗ) ~ človek; nahujskan proti komu/čemu biti ~ ~ drugače mislečim
nahújskanost -i ž, pojm. (ȗ)
naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom
nèstŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ ideolog; nestrpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nèstŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ) rasna, verska ~
nètoleránten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) nèstŕpen: ~ politik; netoleranten do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nètolerántnost -i ž, pojm. (ȅȃ) nèstŕpnost
obráten1 -tna -o (ȃ) ~ namen; Stvar je v resnici ~a; publ. v ~em primeru drugače, sicer
obrátni -a -o (ȃ) ~ vrstni red
obrátnost -i ž, pojm. (ȃ)
oráti ôrjem in oráti órjem nedov. ôrji -íte in órji -íte, -óč, -áje; -ál -ála, -át; -án -ána; oránje; (-àt) (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo; poud. ~ ledino |biti prvi na kakem področju|; orati za kaj ~ ~ pšenico; poud. Ne jezikaj, drugače bova orala |boš kaznovan, tepen|
poslêj in poslèj čas. prisl. (ȇ; ȅ) neobč.: ~ bo vse drugače od zdaj; ~ ni imel težav od takrat
preinterpretírati -am dov. -an -ana; preinterpretíranje (ȋ) kaj ~ besedilo drugače, na novo razložiti
premnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) ~i ljudje so preveč zaposleni; poud. utrujen od ~ih skrbi |zelo številnih|
premnóg -ega m, člov. (ọ̑) poud. ~i mislijo drugače |veliko ljudi|
preocéniti -im in preoceníti in preocéniti -im dov.; drugo gl. céniti (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj redk. ~ zgodovinske dogodke na novo, drugače oceniti; neobč. ~ vrednote prevrednotiti
prvôtno čas. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ je razmišljal drugače; To so ~ tropske ptice
rèinterpretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; rèinterpretíranje (ȅȋ) na novo, drugače razložiti, razlagati: kaj ~ literarno delo
reprogramírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; reprogramíranje (ȋ) gosp. kaj ~ proizvodnjo |drugače načrtovati|; reprogramirati komu/čemu kaj ~ državi dolgove
sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|
slučáj -a m s -em (ȃ) naključje: Pri prepoznavanju je pomagal ~; To je bil samo ~; poud. igra ~a |pojavitev nepričakovanega dejstva|; za vsak ~ → primer; nekaj ~ev okužbe → primerov; v nasprotnem ~u → sicer, drugače; v ~u slabega vremena → če bo slabo vreme, ob slabem vremenu; To v nobenem ~u ne drži → nikakor; poud. ~ je hotel, da je tako |naneslo je, pripetilo se je|; publ. za vsak ~ še enkrat kaj preveriti zaradi popolne gotovosti
stŕpen -pna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ) ~ človek; biti zelo ~; strpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
stŕpnost -i ž, pojm. (ŕ)
svójčàs čas. prisl. (ọ́ȁ) včasih, nekdaj: ~ so delali skupaj; govoriti drugače kot ~
takó3 povdk. (ọ̑) Pri nas je ~ in bo težko drugače; Pri njih je ~ kot v škatlici; Z njim je ~, da ne bo več zdrav; Ni ~, kot praviš; knj. pog., poud.: Ni dobil neveste, in zato je ostal ~ |neporočen|; Živel je z njo kar ~ |brez zakonske zveze|; Ljubezen ni kar ~ |preprosta|; Nič ni jedla, cel dan je bila (kar) ~ |tešča|; Plača je bolj ~, delo pa je lepo in koristno |slaba|
toleránten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek strpen; toleranten do koga/česa biti ~ ~ drugače mislečih strpen; toleranten za kaj biti ~ ~ kako zdravilo |ga prenašati|; toleranten proti čemu biti ~ ~ kakemu zdravilu |ga prenašati|
tolerántnost -i ž, pojm. (ȃ)
tolerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; toleríranje (ȋ) dopuščati, dopustiti: koga/kaj ~ drugače misleče; ~ manjše napake
učíti -ím nedov. úči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna, star. učívši; učênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj kaj, česa ~ deklico angleščino, angleščine; ~ otroka pesem; ~ učence lepega vedenja; ~ vole orati; učiti kaj ~ angleščino; dati, poslati sina učit mizarstva, za mizarja; Slovnica ~i drugače |podaja drugačno razlago|
učíti se -ím se (í/ȋ í) kaj, česa ~ ~ fiziko; ~ ~ kuhanja; ~ ~ plavati; učiti se za koga/kaj ~ ~ ~ šiviljo usposabljati se; neknj. pog. Kaj se imate za učiti imate za učenje; Slabo se ~i
vplívati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vplívanje (í) na koga/kaj ~ ~ podrejene, da ravnajo drugače; ~ ~ zdravje
vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človek
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
zaničeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ drugače mislečih
zaničeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zaničeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
zasánjati -am dov. -an -ana; zasánjanje (á) uleči se in ~; poud. zasanjati kaj Življenje je zasanjal drugače |si je zamislil|
zasánjati se -am se (á) poud. ~ ~ ob poslušanju glasbe |zamisliti se, postati duševno odsoten|; poud. zasanjati se v kaj ~ ~ ~ drugo življenje |v mislih si ustvariti|
zasúkati -am in zasúkati -súčem dov. -aj -ajte in -ájte in -i -ite; -al -ala in -ála, -an -ana; zasúkanje in zasukánje (ú; ú) koga/kaj ~ nit; ~ ključ; poud.: ~ (si) rokave |začeti prizadevno delati|; ~ stavek |drugače povedati, izraziti|
zasúkati se -am se in zasúkati se -súčem se (ú; ú) ~ ~ v levo; poud. Življenje se je zasukalo |se je spremenilo|