Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

• Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::

https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2014/10/02/white-woman-sues-sperm-bank-after-she-mistakekenly-gets-black-donors-sperm

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.

Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Kaj je vrinjena poved?

Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

Zanima me, iz katerega (indoevropščine??) jezika se je v slovenščini in tudi pri Lužiških Srbih ohranila dvojina. Vprašanje me muči že nekaj časa, vesela bom, če me boste napotili v pravo smer iskanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.

Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?

Zapornik je oproščen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se zapisujejo naslonke v primeru, ko sta skupaj postavljena dva povratna glagola, npr.:

bojim sedopisovati si

• Bojim se dopisovati s teboj.
• Bojim si dopisovati s teboj.
• Bojim se dopisovati si s teboj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.

Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.

• Viparitkarni mudra
• Viparita karani mudra
• Viparita Karani mudra
• viparitkarni mudra

in

• Khatu Pranam
• katupranam

Takih primerov je še veliko.

Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.

Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.

Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?

Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.

Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako z vidika ločil zapisovati imena zavodov in društev (oziroma stvarnih lastnih imen na splošno) s pristavkom. Primer je npr. zavod Maska, katerega polno ime vsebuje stalno (in registrirano) določilo zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, torej Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost: (1) Če uporabimo vejico, ali je potem druga vejica obvezna kot sicer pri pristavkih ali pa je na to smiselno gledati kot na enoto, zato druge vejice ni (tako kot je ne bi bilo v primeru: Roman Pes, moj najboljši prijatelj je že postal velika prodajna uspešnica). Oziroma ali gre pri odločitvi za rabo druge vejice za razliko v pomenu: a. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, vabi na predstavitev nove knjige. b. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige. (2) Če pa bi namesto vejice uporabili pomišljaj, se mi zdi, da dileme ni in da je možna rešitev samo: Maska – zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.

Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.

Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:

Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.

V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.

Ali mi lahko obrazložite to dilemo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri prevodu angleških besed internalizer in externalizer psihološka stroka svetuje, da jih ne slovenimmo. To sta dva tipa osebnosti, ki se razlikujeta po tem, kako se odzivata na dane okoliščine. Internalizer doživljaje in težave ponotranji, krivdo in rešitve išče pri sebi, externalizer pa krivdo in rešitve vedno išče pri drugih. Tipa osebnosti sta torej nosilca lastnosti. Odločamo se med internalizator in internaliziranec (eksternalizator in eksternaliziranec). Prosim vas za nasvet, katero obrazilo bi bilo najprimernejše.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:

• Ni se počutila srečno.
• Ni se počutila srečne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.

Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:

• /.../ dasmo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustijo toplini /.../

Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.

• romantiki ... kakšni? -> romantiki, ki se radi prepustijo
• Slovenci smo ... kaj? -> Slovenci smo romantiki, ki se radi prepustijo

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima je, zakaj se prvi del imena kitajskega podjetja Xiaomi Corporation izgovarja: "šaumi"? Ne zveni namreč ravno angleška izgovorjava (na podlagi prevoda iz kitajščine v angleščino), medtem ko se drugi del (corporation) izgovori 'normalno' po angleško. Ali se morda prvi del tako izgovori v kitajščini in se je izgovorjava ohranila? Ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali.   Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji.   Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes.   Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ...   Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me izvor priimka Pejovnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?

Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?

Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.

Katera oblika je ustreznejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V zadnjem času sta se v medijih pojavljali vsaj dve brazilski imeni: predsednik Jair Bolsonaro in mesto Brumadinho. Obe imata v brazilski portugalščini izgovor s končnim u-jem. Po navodilih iz pravopisnih pravil se portugalski o v slovenščini izgovarja kot [o], »v nekaterih« nenaglašenih zlogih pa kot [u]. Raba v govornih medijih kaže veliko neenotnost oziroma prevlado izgovora končnega -o-ja kot [o]. Nekaj znanih portugalskih in brazilskih lastnih imen, za katera je v medijih že ustaljen izgovor s končnim o-jem: Jorge Sampaio, Fernando Cardoso, João Ubaldo Ribeiro, Paulo Coelho, Aluísio Azevedo, José Saramago, José Mourinho, Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Romario. Kakšna je torej pravilna izgovarjava portugalskih besed na -o? In kako se ta imena sklanjajo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.

Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.

Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?

Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?

Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)

Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:

• schwartzmarken je pri nas prevedeno: črn(a) z ožigi / črn(a) z oznakami
• blond – pri nas se zdaj tudi prevaja blond, prej pa zlatorumen.

Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.

Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?

Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.

Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?

Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.

Kako v besedilu diplomske naloge pravilno zapisati new age? V kurzivu, pod narekovaji ali kako drugače? Če je potreben zapis pod narekovaji, me zanima še, pod katerimi. Poleg tega pa me zanima tudi, kako to besedno zvezo pravilno zapisati v pridevniški obliki (v smislu newagevske zablode).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kdaj uporabljamo sicer in kdaj drugače? Npr.

• Kot sodelavci službe so se razkrili ljudje, kot na primer pokojni XY, ki je drugače veljal za pristaša SZ. ali: ... spregovoril javno ob koncu druge svetovne vojne. Drugače so se v žrelu službe znašli ne le XY, ampak tudi njegovi sodelavci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se imenuje samica vola.

Zanima me, kako se pišejo kratice, ki se končajo na soglasnik, besedilo pa je pisano s samimi velikimi črkami, npr. v naslovu. Takrat iz vizualnega razloga ni primeren zapis z vezajem in malo črko.

Izmišljen primer:

• DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZ.

V Pravilih nisem zasledila, da se lahko zapiše:

• DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZA.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Medtem ko v SP-ju berem pravila za zapis vejice, me moti to, da ne znam razbrati kaj sploh je »nestavčno-stavčni del povedi« oziroma, katere besedne vrste torej smatramo za nestavčne, so to tiste ki jih ne uvrščamo med stavčne člene? Na primerih iz SP-ja mi ni popolnoma jasno ...

Zanima me orodnik ednine samostalnika mesec. Pride do izpada e?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako pravilno zapisati odnos dveh nasprotujočih si dejstev ali npr. moštev ter izida, Slovenija : Norveška ali Slovenija - Norveška, ter 3 : 1, 3 - 1 ali drugače?

Je besedica si v zvezi so si zavezali del glagola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se v besedilu pravilno uporablja oz. zapiše slengovske besede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako pravilno zapisati GibanjeSkupajNaprej? Registrirano je namreč kot Društvo GibanjeSkupajNaprej, vendar pa gre tu za očitno nepravilen zapis, ki po mojem mnenju ni v skladu s slovenščino, torej velike črk sredi ene besede,.Torej v kolikšni meri se spoštuje tu zakon pri imenovanju poslovnih subjektov in ali je dovoljeno to popraviti v Gibanje Skupaj naprej?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kateri zaimek bi bil ustreznejši v spodnjem primeru?

Ponoči so bili sosedje hrupni, kar me je zelo zmotilo. Še zdaleč pa nisem bil edini, ki ga/me je to zmotilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?

Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:

– ¹ 13068/18 – ² Dok. 13068/18 – ³ Dokument 13068/18 – ⁴ Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015) – ⁵ Sklep Sveta 2013/255/SZVP – ⁶ Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 – ⁷ Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).

Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):

– ⁸ Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.

Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Mene zanima ali se nogometno evropsko ligo prvakov piše z veliko ali malo začetnico. Opažam, da skoraj vsak članek piše drugače. Zdelo bi se mi, da se piše z veliko, saj je ime prireditve, vendar se mogoče motim. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, katera ločila naj bi uporabljali pri začetnem in končnem pozdravu pri poslovnih in uradnih dopisih.

• Kaj priporočate pri začetnem pozdravu: vejico ali klicaj?
• Ali še razlikujemo, če gre za pismo prijatelju vejica, če gre za formalno pismo klicaj?
• Pa pri končnem pozdravu: piko, klicaj ali vejico?
• Je vejica sprejemljiva – nekateri pravijo, da se pismo nekje mora zaključiti s končnim ločilom. Kako pa je z ločili pri pozdravih v e-pošti?

Zasledila sem, da velika večina uporablja vejice. Zahvaljujem se vam za odgovor in čestitam za odličen portal.

Kako zapišemo kratico za Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Gornja Radgona: RKS OZ Gornja Radgona, RKS, OZ Gornja Radgona, RKS – OZ Gornja Radgona ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?

• N/nemško cesarstvo
• O/ogrsko-hrvaško kraljestvo
• N/nemška zveza

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.

Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih

Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?

Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.

Mnogim je izrekel dobrodošlico.

Ima ime Chichen Itza naglas na zadnjem zlogu?

Na televiziji izgovarjajo priimek grškega politika Samarasa z naglasom na drugem a-ju. Grška wikipedija ima naglas na tretjem a-ju.

V prejšnji teden je voditelj v Odmevih celo v angleščini naglasil tretji a, kasneje v slovenščini pa drugi a, očitno v slovenščini priimek zavestno izgovarja drugače. A ko so na zadnjem zlogu naglašena francoska imena, na naši televiziji prevzemajo tudi naglas, na primer Dominique (Strauss Kahn).

Po kakšnem slovničnem pravilu priimku Samaras v slovenščini spreminjamo naglas, imenom kot Dominique ali priimkom kot Pinochet pa ne?

Ali je sprejemljivo, da osebna imena izgovarjamo drugače, kot je določeno s SP, npr. Anton (naglas na a), Martin (naglas na a), Aleš (naglas na a), Jernej (naglas na drugem e), Tamara (naglas na prvem a) ipd.? Zakaj SP ne dovoljuje dvojnic oz. zakaj ne bi smeli izgovarjati imena tako, kot je oseba (glede na narečno skupino, želje staršev ipd.) vajena? Za priimke to že velja, kajne, npr. Kovač (naglas na o ali a). In še: Kateri samoglasnik je naglašen v imenu Alica (v čudežni deželi)?

Opažam, da nas večina mail prične s »Pozdravljeni!« »Pozdravljena!« …. in na koncu ponovno dodamo še »Lep pozdrav«. Je to sprejemljivo? Bi morali drugače?

Bi morala biti za »Pozdravljeni« vejica ali klicaj …. in če je vejica, začnemo nadaljnje besedilo z malo začetnico …. opažam, da nekateri uporabljajo veliko začetnico. In enako – vejica ali klicaj za »Lep pozdrav«.

V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?

Jaz grem samo dat perilo prat(i).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.

Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Skladno z ustavo ima država Madžarska tudi uradno dolgo ime države Madžarska in ne več Republika Madžarska, kot je bila pred letom 2012. Beseda republika je ostala le še v uporabi nazivanja predsednika države. Kako menite, da bi pravilno pisali naziv v slovenskem jeziku, zagata je pri začetnicah besede republika:

• gospod J. A., predsednik republike Madžarske ali
• gospod J. A., predsednik Madžarske republike. Ali kako drugače?

Dobesedni prevod nazivanja predsednika v madžarščini je republiški predsednik. V angleškem nazivanju uporabljajo President of the Republic of Hungary.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako pravilno (in čim krajše) zapišemo čas trajanja nečesa, na primer posnetka? Video je dolg 5 minut in 42 sekund ali 5:42 ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?

a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)

b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.

c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.

Na forumu ste že govorili o zapisovanju časa, mene pa zanima kako je s sklanjanjem sekund, minut ali ur na koncu podanega časa. Naj podam primer: V 21:10 minuti je Messi zadel gol! Obstaja kakšno pravilo zakaj je za časovno označbo taka sklanjatev, oziroma z drugimi besedami, kako se prepričam (s katero vprašalnico), da sem minute sklanjala pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.

Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.

Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič. 

Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kaj je pravilno? V besedilu je 2,07 jezikovne napake. V besedilu sta 2,07 jezikovne napake.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Znanki, ki se uči slovensko, povzročajo preglavice končnice vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz samostalnikov. Ali obstaja kakšno pravilo ali vodilo glede tvorbe takšnih pridevnikov (razlikovanje med končnicami -inlimonin, -ovbreskov ter -nipomarančni)?

Katera od spodnjih povedi je pravilna?

• Sprehajala sem se po Ulici bazoviških junakov.
• Sprehajala sem se po ulici Bazoviških junakov.
• Sprehajala sem se po Ulici Bazoviških junakov.
• Sprehajala sem se po ulici bazoviških junakov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Imam vprašanje, ki se mi je pojavilo pri prevajanju teksta iz brazilske portugalščine. Ko želimo navesti neko besedo v tekstu in beseda izhaja iz "standardne" portugalščine uporabimo kratico port., kakšna pa je krajšava, ko beseda prihaja izrecno iz brazilske portugalščine? Se tukaj prav tako uporabi port. ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kakšna je okrajšava za besedo sklanjatev? Za npr. moški spol je m. sp., za sklon je skl. in podobno.

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V slovenskih medijih se v zvezi z dogodki v britanski kraljevi družini ter odločitvijo princa Harryja in Meghan Markle, da odstopata od opravljanja kraljevih dolžnosti, pojavljajo različni izrazi, prevzeti iz angleščine: magxit, magexit, megxit in megsit. V tujih medijih prevladujeta zapisa magxit in magexit. Glede na analogijo z izrazom »brexit«, ki je v medijih že precej razširjen, in zakonitosti slovenskega jezika pri prevzemanju in citiranju tujih besed, me zanima, zapis katerega od navedenih izrazov bi priporočili. Ali v slovenščini težko izgovorljiv soglasniški sklop -gx- (»megxit«, »magxit«) lahko vpliva na odločitev glede zapisa pri prevzemanju v slovenskih besedilih (od tod najbrž odločitev za zapis »megsit«)? Ali je bolje v tem primeru pisati tuji izraz citatno (npr. magxit), to je ne glede na glasovni sklop v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

• Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
• Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):

a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);

b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,

EU27 ali EU 27 ali EU-27;

c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);

č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.

Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.

H. Š.

Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim za odgovor na vprašanje, ali se grška imena (vzeta iz Bradačevega prevoda Aristofanove komedije Aharnjani, 1959) po novem SP pišejo drugače, kot jih navajam. Izpisala sem jih iz Bradačevih opomb v razlagi besed: Oineus, Fojniks, Filoktet, Belerofontes, Telefos, Tiesta, Inoja.

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?

V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:

• Pascal (Wirth: Računalniško programiranje 1, DMFA, 1983; Mahnič: Programiranje v Oberonu, Bi-TIM, 1996)
• pascal (Lokar: PROGRAMSKI JEZIK PASCAL, DMFA Presek 29:1, 2001, 24-27; Bratko, Cestnik: Programski jezik pascal z razširitvami turbo pascala, DZS, 1990)
• paskal (slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paskal_(programski_jezik))

Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.

Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):

• ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)

• ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go

• kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL

• iz kratice nastalo ime: Caml

• kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj

Potem obstajajo še posebneži:

• kratica, ki postane ime (vsak sam od teh dveh jezikov je večja klasika od vseh ostalih skupaj):
  • Fortran: v angleščini se do leta 1991 piše kot FORTRAN (FORmula TRANslation), po letu 1991 se piše kot Fortran; ime FORTRAN je torej ime vseh verzij jezika do vključno verzije FORTRAN 77, Fortran je ime vseh verzij začenši z verzijo Fortran 90
  • Lisp: v angleščini se sprva piše kot v LISP (LISt Processor), kasneje kot Lisp
• dialekti jezikov: Microsoft BASIC ... ime podjetja Vienna Fortran ... ime mesta Emacs Lisp ... ime programa GNU C ... kratica zbirke programov ANSI C ... kratica organizacije
• zelo podobna imena: TeX in TEX: dva povsem različna jezika (a celo za isti namen), zato je avtor jezika TeX v svoji knjigi o jeziku TeX namenil prvo poglavje (The Name of the Game) samo temu, da se TeX piše kot TeX ali še raje, če način tiska to dopušča, kot TEX s črko E pisano malo nižje, da se loči od TEXa

Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:

• Vemo, da se imena jezikov v slovenščini piše z malo začetnico, torej bi bilo prav pascal in ne Pascal. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo. Vendar:
  • zapis c bi spremenil docela ustaljeno rabo,
  • določena imena pa bi se preslikala v eno samo ime (FORTRAN in Fortran, LISP in Lisp, TeX in TEX),
  • težava je z zaščitenimi imeni (ali se motim?) in večina novejših popularnih jezikov je prav te vrste,
  • če je Pascal ali Julia ime in se piše z malo, kako se potem piše Microsoft in Vienna na začetku imena kot del imena.
• Pisanje v originalu odpravi mnoge, če ne kar večino težav, a je v nasprotju s pravopisnim pravilom, da se jeziki pišejo z malo začetnico. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.

Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.

Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ne vem, ali je moje vprašanje res pravopisno/jezikovno, pa vendar vas prosim za odgovor.

V Praktičnem spisovniku Miran Hladnik za pisanje opomb priporoča: »Oznako za opombe zapišemo v nadpisani obliki (superscriptu, torej rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo) in takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka.«

Ali je v spodnjem primeru oznako za 3. opombo mogoče napisati kam drugam kot pred oklepaj:

.... (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...

Čeprav isti avtor priporoča, da se v takem primeru napiše samo ena opomba, in sicer za oklepaj in morebitno ločilo, v praksi to ni vedno mogoče oziroma smiselno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Osebna imena (Ime Priimek) se pišejo z veliko začetnico. Ali je osebno ime dovoljeno pisati tudi kako drugače, na primer s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK), kot to redno pišejo na položnicah in njihovih kuvertah ter podobno?

Kolikor razumem Slovenski pravopis (člen 41) je zapis osebnega imena z velikimi začetnicami edini možen, saj se same velike črke - smiselno v zvezi z vprašanjem - uporabljajo za poudarjanje besedil ali posameznih besed v njih (člen 117). Ne zdi se mi potrebno, da bi na kuvertah, dopisih, sklepih in podobnem bilo potrebno poudariti osebno ime, ki je že poudarjeno, saj se za razliko od ostalega teksta piše z velikimi začetnicami.

Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) dovoljeno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Po mojem mnenju (na podlagi jezikovnega znanja, ki sem ga dobil v mlajših letih) se izrazi ponavadi, nenazadnje, zatem (čas.), navidez, naprodaj ipd. pišejo skupaj oz. z eno besedo.

Primeri:

• Ponavadi grem spat ob desetih.
• Nenazadnje to sploh ni bil njegov problem.
• Pet minut zatem je prišel še njegov odvetnik.
• Navidez je bilo vse v redu.
• Hiša je naprodaj.

Vendar pa v zadnjem času opažam, da se v knjigah in drugih (lektoriranih) tekstih ti izrazi dosledno pišejo narazen: po navadi, ne nazadnje, za tem, na videz, na prodaj. Zato sem pogledal v slovenski pravopis, kjer pa jih (z izjemo izraza zatem) nisem našel. Ali to pomeni, da zapis z eno besedo ni v skladu s slovenskim pravopisom?

Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgodelujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?

Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je v povedi Lepo bi bilo, če bi naju obiskalapogojni ali osebkov odvisnik.

Se vprašamo Pod katerim pogojem bi bilo lepo? ali (Kdo ali) kaj bi bilo lepo?

Poskušala sem s pretvorbo:

• V primeru vajinega obiska bi bilo lepo.
• Vajin obisk bi bil lep.

Vem, da je v SP primer za rabo veznika če tudi pri osebkovem odvisniku (Lepo je, če uboga starše.). Piše pa tudi, da veznik če uvaja pogojni odvisnik, kadar gre za nerealno dejanje, kot je (ali pa ni) v zgornjem primeru.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri lektoriranju mojega besedila sva z lektorico naletela na zanimivost: uporabil sem besedo LIBIDUALNO, predlog lektorice (s pridržkom) je bil LIBIDINALNO.

Sprejel sem predlog in besedilo je v tisku. Vendar, ko sem razmisli o pridržku:

Z »LIBIDUALNO« sem imel v mislih dvojnost libida, ki je kot posledica združitve moškega in ženskega principa na materialni, emocionalni in sociološki ravni edini praktično prisoten libido. LIBIDINALNO je teoretičen pojem, ki v naravi ne obstaja. Je pa seveda »libidinalno« ključni pojem za razumevanje in razlago manifestirane oblike v posamezniku. Zato menim, da sta »libidualno« in libidinalno dve besedi s pravico do samostojne rabe. Si smem privzeti čast besedotvorca?

Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.

Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.

Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.

Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.

Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:

• Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
• Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
• Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*

Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:

Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kateri zapis je pravilen: a) ... v ponedeljek, 22. 2. (ob 9.00 in 13.00) in torek, 23. 2. (ob 9.00). b) ... v ponedeljek, 22. 2. (0b 9.00 in 13.00), in torek, 23. 2. (ob 9.00).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Lahko v naslednjih primerih izpustimo predložno zvezo v območju oziroma ali bi bilo povedi bolje zapisati kako drugače?

• Temperaturne vrednosti ležijo v območju med temperaturo stene in temperaturo prostega toka.

(Bi bilo v danem primeru, če bi izpustili zvezo v območju, za predlogom in veznikom ustrezneje dodati še samostalnik vrednost oziroma vrednostjo?)

• Vrednosti te veličine ležijo/se gibljejo v območju od 0 do v (hitrost prostega toka). Enačba velja, ko je vrednost Prandtlovega števila v območju 0.8 < Pr < 10.

Ali je raba predloga od v naslednjem primeru ustrezna?

• ..., v kateri se koncentracija spreminja: od koncentracije stene se asimptotično približuje vrednosti koncentracije stene.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali latinska imena sklanjamo, in kako. Imam dva primera: Jujubinus striatus in Diadora gracea.

Ali bi ju sklanjali?

Kako?

Kakšna so ločila in velika začetnica v premem govoru, kadar je spremni stavek na sredini? Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? "Nimam denarja," je zavzdihnil Peter, "porabil sem ga." "Zelo sem zadovoljen," je povedal in dodal: "Uspelo nam je!"

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.

Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:

• samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
• samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
• ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

• skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
• dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
• trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
• plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
• koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

• dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
• stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
• poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
• dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako tvorimo pridevnik iz imen karibskih otoških držav Sveti Krištof ali Sveta Lucija. Konkretni primer je svetokrištofska ali svetolucijanska kreolščina, kar zveni dvomljivo. Po drugi strani kreolščina svetega Krištofa dobi čisto drug pomen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Mene zanima, ali je raba besede postrežno, ki jo trgovci uporabljajo za nepakirana, torej postrežena živila, pravilna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:

Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)

Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:

• v času dopusta – pravilno med dopustom,
• "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
• v poletnem času – pravilno poleti

Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem: kako se piše imena zdravil, ko gre aza zaščitena imena farmacevtskih podjetij in ne generična imena zdravil ali snovi?

Primer:

• Bolniku smo uvedli Ciprinol, ki ga je prejemal 7 dni.

Ciprinol je zaščiteno ime domačega proizavjalca za antibiotik ciprofloksacin, obstajajo pa tudi druge blagovne znamke za isto učinkovino. Se Ciprinol tu piše z malo ali z veliko začetnico?

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Zanima me, kakšno je pravilo glede izgovorjave kratic ali tujih prevzetih besed in zakaj je tako? Zakaj se denimo Cubitan izgovori [kubitan] samo v slovenščini in v nobenem drugem jeziku? Zakaj je COVID postal 'kovid', CO pa ni 'ko'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma mali in majhen? Kakšna je njuna najustreznejša raba? Kakšna pravila veljajo za njuno uporabo?

V objavljenih dokumentih na internetu se srečujem z različnimi zapisi za kratico AVK (avdio video konferenčni sistem). Kako se pravilno zapiše? Ali avdio videokonferenca, avdio - video konferenca, avdio video konferenca, avdio-video konferenca ali še kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.

Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

• Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
• Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
• Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
• Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
• Čerkasi,
• Čeboksari,
• Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?

V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.

Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.

Zanima me, kako sklanjamo množinsko obliko besede statua.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

• imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
• tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
• tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanja dvojmo moško ime Neo Noel? Nea Noela ali Neo Noela?

Sklanjanje francoskih priimkom, ki se končajo na -at.

Primer: Chauchat, izg. Šoša. Kako je z dajalnikom in orodnikom? Ali ga naj pisno sklanjamo drugače kot ustno? Torej napišemo Chauchatu, s Chauchatom, izgovorimo Šošaju, s Šošajem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar

Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako se sklanjata ime in priimek: Klemen Kosem? Klemna Kosema ali Klemna Kosma?

Villa Devoto je kraj v Argentini, kjer živijo Slovenci. Ali je sklanjanje Ville Devoto, Villi Devoto ... popolnoma pravilno, ali moram sklanjati kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Nisem prepričana glede sklanjanja imena Ringo Starr, v nekaterih dnevnoinformativnih vrih piše namreč drugače. Je prav torej:

• z Ringo Starrom ali z Ringom Starrom?
• o Ringu Starru ali o Ringotu Starru?
• Ringov sosed ali Ringotov sosed?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zanima me, kakšna je pravilna uporaba ameriškega mesta Savannah?

Ali lahko rečemo: V Savannahu je zelo vroče? in Savannaško poletje je bilo neznosno soparno.

Oboje se mi zdi čudno, toda v nekem tekstu je točno takole napisano ... Že vnaprej hvala!

Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.

Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako pravilno sklanjamo imena zaščitenih blagovnih znamk, npr. Teflon(R), Bluetooth(R), DisplayPort(TM) ipd. Z vezajem ali kako drugače?

Bluetooth(R) Bluetooth(R)-a

ali

Bluetooth(R) Bluetootha(R)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Tema letošnjega maturitetnega eseja je Antigona. Pri obravnavi dela pa se pojavlja zadrega glede imenovalniške oblike imena Kreon. Ta naj bi bila po Slovenskem pravopisu 2001 dovoljena le v imenovalniku, nas pa zanima, ali to pomeni, da končnega t potemtakem ni v ostalih sklonih oziroma kakšna je ustrezna paradigma. Najnovejše izdaje Antigone imajo vse sklone brez t.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Način sklanjanja kratic v javnih občilih (najbolj bije sklanjanje v oči na portalu rtvslo.si), mene in kot slišim, še marsikoga drugega, ki je na rabo maternega jezika občutljiv, naravnost klofuta po ušesih: OZN-u, BiH-u itd. To doživljam kot zelo nasilno in tuje. Od kdaj zaboga je OZN moškega spola? Naravno je bilo to, kar je dovoljeval prejšnji pravopis, ko teh priveskov, ki kratice povezujejo s sklonilom, ni bilo: Govoril je v OZN. Saj tudi ne govorimo tako, dali smo pomoč BiH-u, govoril je v OZN-u, temveč kratico bodisi razvežemo ali pa jo izgovorimo brez sklona (drugače kot v Srbiji ali na Hrvaškem). Kaže, da ta praksa povrhu tudi mede mlajše govorce, saj na različnih forumih opazim takšnele zmazke: v Bauhaus-u niso imeli, v soboto grem v Ikea-o in podobno?

Korisno bi bilo, ko bi pravopis pri tej neumnosti stopil korak nazaj in znova dopuščal rabo kratic brez ogabnega sklanjanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako bi bil svojilni pridevnik imena Nelly? Nellyjin? Ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanja italijansko zemljepisno ime San Giovanni Rotondo. Se sklanjata obe, druga in tretja sestavina imena -- npr. iz San Giovannija Rotonda?

Zanima me, kako sklanjati kratico HMF (hidroksimetilfurfural-spojina, ki nastaja pri pregrevanju oz. s staranjem medu).

Izgovarjamo: Ha, eM, eF. Kratica HMF kot iztočnica ni vključena v slovar slovenskega pravopisa 2001, bi zato lahko ostala prednostno nesklonljiva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako sklanjati priimek Sušanj?

Sušanja, Sušanju ali Sušnja, Sušnju?

Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Nekateri ljudje sklanjajo ime Sydney brez daljšanje osnove z j, ker ime izgovorijo kot [sídnej] in ne [sídni], kot je v pravopisu. Tudi beseda jockey se sklanja brez daljšanja z j, ker jo izgovorimo kot [džókej]. Ali je rodilnik Sydneya napačen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Rada bi preverila, ali določena prevzeta osebna lastna imena (tujke) pravilno sklanjam. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.

William Tuke – Williama Tukeja (ali Tuka); Jean-Martin Charcot – Jeana-Martina Charcota (ali Jean-Martina Charcota) Antoine Lavoisier – Antoina Lavoisiera (ali Lavoisierja) Joseph-Ignace Guillotin – Josepha-Ignaca Guillotina Hippolyte Bernheim – Hippolyta Bernheima Ambroise-Auguste Liebeault – Ambroisa - Augusta Liebeaulta Pierre Janet – Pierra Janeta Abbe Faria – Abbe Farie (ali Abbeja Faria) Henri Elenberger – Henrija Ellenbergerja Sandor Ferenczi – Sandorja Ferenczija Pavel Scheftel – Pavla Scheftla Leopold von Sacher-Masoch – Leopolda von Sacher-Masocha Henri Claude – Henrija Clauda Rene Laforge – Reneja Laforga Giuseppe Epifanio – Giuseppeja (ali Giuseppa) Epifania Edward Mapother – Edwarda Mapothera (ali Mapotherja) Jean Piaget – Jeana Piageta John Bowlby – Johna Bowlbyja Erich Maria Remarque – Ericha Marie Remarqueja Jakob Klaesi – Jakoba Klaesija Ken Kesey – Kena Keseyja Edward Thorndike – Edwarda Thorndika (ali Thorndikeja) Joseph Wolpe – Josepha Wolpa (ali Wolpeja) Maurice Merleau-Ponty – Maurica Merleau-Pontyja Pierre Deniker – Pierra Denikera (ali Denikerja) Karl Ludwig von Bertalanffy – Karla Ludwiga von Bertalanffyja Jay Haley – Jaya Haleyja Gregory Bateson – Gregoryja Batesona

Pa še za dva zložena pridevnika me zanima, kako je prav:

• teorija Krafft-Ebinga (Ali je v tem primeru sploh dovoljena raba brez imena?) ali teorija Kraffta- Ebinga ali teorija Richarda von Krafft- Ebinga;

• terapija Wagner-Jauregga ali terapija Wagnerja-Jauregga ali je pravilno samo terapija Juliusa Wagner-Jauregga ali terapija Juliusa Wagnerja-Jauregga.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno sklanjata tuja priimka McEliece in Lagrange.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ob knjigi, ki je izšla lani, in je letos zaradi svoje odličnosti prejela znak za kakovost zlata hruška, kar ji je dodelil strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2023, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, se nam je zastavil problem.

Gre za naslednjo knjigo, Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak- Križaj. Njena avtorja sta kustosinja Natalija Štular in ilustrator Damijan Stepančič. Izšla je pri Gornjesavskem muzeju na Jesenicah, enoti Slovenski planinski muzej.

Več o knjigi na teh dveh povezavah:

• https://www.gorenjskiglas.si/article/20221224/C/221229915/1039/mala-kraljica-velikih-sten
• https://buca.si/knjigarna/prirocniki/turizem-potovanja-vodniki/pohodnistvo-treking-gornistvo/mala-kraljica-velikih-sten-mira-marko-debelak-derzaj/

Zanima me sklanjanje vzdevka Marko, ki ga je pridobila ta izjemna ženska.

Kot opažamo, se ne sklanja. Vidimo, da se v nekaterih besedilih zaradi »jezikovne zadrege« kar odrečejo celotnemu poimenovanju, razen v imenovalniku, in potem kako drugače poimenujejo pogumno alpinistko in žensko z veliko talenti, ki je pri nas še zelo malo znana.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Ali je slogovno bolje, če jo zamenjamo z ni/nimamo oz. je potrebno preoblikovati stavek in kako drugače izraziti "neobstoj"? Primer:

• Ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je mogoče izvajati v podjetjih vseh velikosti, sektorjev in področij dela. Univerzalni paket ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam, ne obstaja.

Drugače:

• Ni/Nimamo/Ne poznamo univerzalnega paketa ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim Vas za odgovor na naslednja vprašanja o pojmovnih imenih.

V ESJ piše, da je pojmovno ime samostalnik, ki označuje netvarno, tj. našim čutom nedostopno pojavnost, npr. mladost, hrepenenje. Nastopa predvsem v ednini /…/.

Zanima me, kateri samostalniki so v SP označeni kot pojmovna imena oz. kaj je glede na obravnavo v SP pojmovno ime.

Ali so glagolniki na -nje/-tje (npr. razmišljanje, gretje) v SP pojmovna imena, vendar to v priročniku ni posebej označeno, ker ti glagolniki niso gesla, ampak so navedeni v oglavju sestavka z glagolskim geslom?

In še: Kaj je po SP glagolnik oz. zakaj so nekateri glagolniki samo v oglavju, drugi pa samostojna gesla, npr. gretje : vretje, razmišljanje : branje?

Geslo glagolnik v ESJ: Samostalnik iz glagola, zlasti tvorjenje z obraziloma -nje in -tje (povzdigovanje, petje). Tudi drugi glagoli (verjetno bi moralo biti samostalniki), ki označujejo dejanje, stanje, potek, npr. propad, ugotovitev, služba.

Zanima me, kako zapisati vabilo na informativni dan, ki se odvija v dveh dneh. Ali:

• Vabimo vas na informativni dan, ki bo dne X in dne Y ali
• Vabimo vas na informativna dneva, ki bosta dne x in dne Y.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me naslednje:

• kako se pravilno sklanja zveza dve vrednosti: dvema vrednostima ali dvema vrednostma?
• ali imata besedi redundančni (v informatiki) in performančni ustrezni sopomenki, ki sta lažje berljivi/razumljivi?
• optimizacijski (npr. proces) – ali je izraz primeren za uporabo v letnem poročilu družbe, ali bi bilo lepše napisati drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako uporabljati dvojnico sedaj ali zdaj? Zdi se mi, da je popravljanje sedaj v zdaj prav puristično. Kako torej razumemo ležeče zapisane dvojnice v SP, SSKJ2 – kdaj jih upoštevamo, kdaj ne?

V slovenskih medijih beremo in slišimo:

Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev.Če zveza več ne živi, je kot truplo.

Ali pa: V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov.

Pred 50 leti bi nam učiteljica slovenščine vse to popravila v:

Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.Če zveza ne živi več, je kot truplo.V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset naslovov več.

Kot da je več ne postala nerazdružljiva kombinacija, ki mora stati pred glagolom. Kaj menite o tem? Se je to zaneslo iz srbohrvaščine in angleščine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:

• Kar naenkrat bo pred nami konec junija!

Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?

Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:

• Pri raziskovalni nalogi sodelujemo mi trije.

V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?

Npr.:

• 5x5 cm
• 5 x 5 cm
• 5cmx5cm
• 5 cm x 5 cm

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je pravilno, da se ustanova, v kateri sem sicer zaposlena, piše tako: Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, tako se namreč uradno imenuje naš zavod tudi v uradnih aktih.

Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pozdravljeni, imam vprašanje v povezavi z izpeljavo svojilnih zaimkov iz imen, ki se končajo na y. Kot konkreten primer me zanima ali je pravilno Rubyjin ali Rubyn zvezek, ter Curieno odkritje ali Curiejino odkritje ali kako drugače. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako sklanjamo svojilni pridevnik iz italijanskega ženskega imena Maria. Mislim, da je pravilno Marijin, ampak nisem prepričana.

Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zakaj iz priimka Kmetec tvorimo pridevnik Kmetčev, vendar iz priimka Jurgec tvorimo svojilni pridevnik Jurgečev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.

• Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
• Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
• Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?

Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.

Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kateri spol moram izbrati v naslednjem stavku (vprašanje se je pojavilo med prevajanjem iz tujega v slovenski jezik):

Vendar pomanjkanje svetlobe ni bilo/bila najhujša težava. (Ali izberem srednji spol – bilo, zaradi samostalnika pomanjkanje, ali ženski spol – bila, zaradi samostalnika težava?)

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

• V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
• Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
• V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
• Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako je bolje: ... da bodo želodčki in dušice dobro nahranjene ali nahranjeni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kakšen je najboljši zapis stavka: Skupaj so na vprašalnik odgovorili 101 posameznik in organizacija.

Z dijaki smo se znašli v dilemi pri naslednjem jezikovnem vprašanju.

Ali je prav: Naslednja postaja je ali so Trbovlje? Je oblika odvisna od samostalnika postaja ali Trbovlje?

Podoben primer: Tema je ali so poplave?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Je taka ubeseditev pravilna in ustrezna? Bila je ena od ustanovnih članov. (Lahko bi ubesedili drugače, da bi bilo manj moteče, ampak zanima me, ali je tako prav.)

Prosim za pojasnilo, kako se jezikovno pravilno uporabljajo predlogi in skloni pri zemljepisnem imenu Saška - Anhalt. Primer: »Stranka je zmagala na Saškem - Anhaltu.« ali »Stranka je zmagala v Saški - Anhalt.« ali kako drugače? V Slovarju slovenskih eksonimov je za navedeno ime določeno sklanjanje samo prve sestavine, tj. rodilnik: Saške - Anhalt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pozdravljeni; vem, da je bilo nekaj podobnega napisano pred kratkim, a sama imam takšne primere, kjer ne vem, ali so vejice ali ne. Jaz jih dosledno pišem, v literaturi, ki jo prebiram, pa vidim zapise brez vejice. Gre za tovrstne primere:

Oh ja, je zavzdihnila.No ja, če ne gre drugače.O ne, je zamrmrala. Ah moj bog.O moj bog.No in?

Jaz bi, kot rečeno, povsod dala vejico, a očitno je ni. Ali pač?

Zanima me, ali so ločila (vejice in podpičja) v napisanem stavku postavljena pravilno. Sicer bi bil lahko stavek zapisan še drugače, toda zaradi sobesedila mora stil stavka ostati takšen, kot je. Stavek se glasi:

Ostali štirje pa so: pobiralec davkov (Matej); tisti, ki je pozneje podvomil, (Tomaž); tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa, (Natanael); in Natanaelov prijatelj (Filip).

Ali se v spodnjih primerih za namreč, torej in tj. piše vejica ali pa je mogoče tudi brez?

• Povedali so, da se strinjajo, namreč da tudi oni mislijo ...
• Povedali so, da bo predstava v dvorani samo ob zelo slabem vremenu, torej če bo ...
• To pomeni, da uporabniki nimajo nobene druge možnosti več, tj. da so preverili že vse ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

V svetovalnici ste že odgovarjali o večbesednih veznikih. Vseeno me zanima raba vejice v primeru tako da. Spodaj je nekaj navodil nalog in prosim za razlago rabe tako da in vejice.

• V izhodiščnem besedilu je več prevzetih besed. Ugotovite njihov pomen, tako da na črtico pred vsako besedo zapišete črko ustrezne razlage iz desnega stolpca.
• S pomočjo slovarskega sestavka nadomestito podčrtano besedo tako, da pomena povedi ne boste spremenili.
• Tvorite poved, v kateri boste uporabili obe besedi tako, da boste dokazali razumevanje njunega pomena.
• V izpisani povedi je uporabljen odvisni govor. Pretvorite ga v premi govor, tako da bo spremni stavek med dvema deloma dobesednega navedka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako vemo, kdaj je med pridevniki na levi strani samostalnika potrebno pisati vejice? Prim. dolgi, rjavi, kodrasti lasje ali dolgi rjavi kodrasti lasje?

Prosim za razlago, kako je z vejico v naslednjih primerih:

• Polnohodni, prirobnični, kotni, vzmetni, varnostni ventil za pline, pare in tekočine.... ALI Polnohodni prirobnični kotni vzmetni varnostni ventil za pline, pare in tekočine...
• Rotacijsko, nivojsko stikalo za sipke materiale... ALİ Rotacijsko nivojsko stikalo za sipke materiale...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim, če mi lahko pojasnite, kako pravilno pišemo vejice v naslednjih primerih.

• Obstajale so druge(,) manj utemeljene(,) rešitve.
• Meta je hitro(,) vendar napačno(,) odgovorila na vprašanja.
• Vendar(,) kot smo ugotovili kasneje, ni imela prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali v primeru šele ko bo odšel, bo srečen, pred ko postavimo vejico ali ne. Enako me zanima za primer zdaj ko sta se poročila, je bilo vse drugače. Je pravilno zdaj, ko sta se poročila ali zdaj ko sta se poročila. Po logiki bi rekel, da je pred ko vejica, a v tem primeru nisem čisto prepričan.

Ali so vejice v spodnjih primerih ustrezno postavljene?

• Knjig niso prodajali, ampak podarjali in mnoge med njimi so bile avtorsko podpisane.

• Knjige so podarjali, in ne prodajali in mnoge izmed njih so hitro dobile novega lastnika.

• Niso podarjali starih zbirk, temveč nove in večina jih je pošla v manj kot eni uri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali je v naslednji povedi obvezna vejica ali jo lahko izpustimo?

Učila jo je kako skuhati špagete.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosil bi za pojasnilo, ali se vejica poleg pred večbesednim veznikom in sicer piše tudi za njim, če se besedilo nadaljuje z odvisnim stavkom (npr. ... v primerih iz 100. člena zakona, in sicer(,) če je ...).

Pri razreševanju tega vprašanja sem si pomagal s primeri besedil, vezanih na pravopisna pravila, vendar ta ponujajo nasprotujoča si tolmačenja.

V pravilu 449 Pravopisa 2001 je napisano besedilo S poševnim ali z oglatim oklepajem zaznamujemo tudi posege v tuje besedilo, in sicer ko kaj izpustimo (v tem primeru napišemo v tak oklepaj tri pike), zamenjamo ..., ki podpira tolmačenje, da vejice ni. Tudi besedilo Glede sklicevanja na dele besedila, ki jih uvajajo številke ali črke, daje pravopis napotek le pri številkah, in sicer da kadar številka zaznamuje glavni števnik, pike ... (Tina Lengar Verovnik, november 2014: Pravna besedila: oklepaj in druga ločila) podpira tolmačenje, da vejice ni. Temu nasprotno tolmačenje ponuja besedilo Informacija o časovni umeščenosti je sestavljena iz dveh podatkov, in sicer, da bodo nagrade podelili, (1) ko bo potekala proslava, (2) ta proslava bo ob slovenskem kulturnem prazniku. (Manca Černivec, januar 2020: Določanje prislovnega določila).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako je s postavitvijo vejice pred veznikoma ko in če v spodnjih primerih. Ali (pa), ko bomo stali v vrsti na blagajni. Kaj (pa), če bi tudi mi ravnali podobno?

Sodeč po rezultatih v Gigafidi sta možni in pogosto rabljeni obe različici.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim za pomoč pri stavi vejic in navajanju datuma in ure. Katera možnost bi bila v redu:

Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016 ob 07:15 je obdelal/-a Ime1 Priimek1. Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016, ob 07:15, je obdelal/-a Ime1 Priimek1.

Dobrodošel bi bil tudi nasvet, kako slogovno izboljšati stavek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?

• Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
• Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
• Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

• podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri slovenščini smo v okviru tematskega sklopa Skladnja obravnavali poved Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam.

Razvili smo debato, ali lahko pri tem stavku stoji vejica pred besedo in ali ne ter zakaj. Prosim vas za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Želela bi izvedeti, ali se imena izbirnih šolskih predmetov (npr.: sodobna priprava hrane, šport za sprostitev ...) pišejo z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako uporabljamo veliko začetnico pri imenu podjetja sestavljeno iz več besed? Primeri Goriške opekarne ali Goriške Opekarne? Giga Šport ali Giga šport? Super Nova ali Super nova?

V rabi opažam oba pridevnika pri tej besedni zvezi. Ali sta oba pravilna in sta sopomenska ali je kako drugače s tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Lepo vas prosim za pojasnilo in razlago, kakšen je pravilen zapis omega(-)3, omega(-)6 ipd. (-)maščobnih kislin. Z enim vezajem, dvema ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Vljudno prosim za odgovor, ali je mogoče, da bi bila pravilna tudi raba tožilnika namesto rodilnika v naslednjem primeru: V klet je vdrla voda. Bilo jo je en meter. Kaj menite, ali se je se v tem primeru mogoče sklicevati na primere iz SP, ki jih navajam?

• poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|;
• Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|
• groza koga koga/česa ~ jo je tatov, nesreče
• groza koga/kaj pred kom/čim Bilo jo je ~ pred temo
• Sram jo je pred starši

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?

Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

• Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

• celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

• celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, zakaj v medijih ne razlikujejo med pojmoma volilec in volilni upravičenec in kakšno je vaše mnenje o pomenski razliki med obema.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?

Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).

Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?

Zanima me, če se pri pisanju voščil in čestitk navede tudi končni pozdrav ali pa se besedilo zaključi z imenom oziroma imenom in priimkom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako to, da se besedica Saint v poslovenjenih izrazih zapisuje kar na tri različne načine: saintsimonist, sanpavlija, senžermenski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Dva slovnično zelo podobna samostalnika (m. spol, 1. m. sklanjatev, v imenovaniku se končata na dva samoglasnika), ampak sklanjata pa se različno. To sta samostalnika radio in etui.

Zakaj se npr. v rodilniku sklanjata drugače? radia etuija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prosim nasvet za ta stavek:

Strategija pomeni, da se odločimo narediti ene stvari, ne pa drugih. ALI: ne pa druge.

Prosim za odgovor na vprašanje, kaj je prav:

Seveda je prav, da se obsodijo posamezni zločini, ne more pa se zato revidirati zgodovina in celoten boj proti okupatorju proglasiti za zločinskega/revidirati zgodovine in celotnega boja proti okupatorju proglasiti za zločinskega.

Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?

• Ni storil isto.

ali

• Ni storil istega.

(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).

In kako bi bilo prav v primeru:

• Ni mislil nič resnega.

ALI

• Ni mislil ničesar resnega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kako se pravilno piše ePub? HTMLin PDF že nekaj časa pišemo z velikimi črkami (upam, da je tako prav), pri ePub se pa ne moremo zediniti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako zapisujemo kratična in druga lastna imena podjetij v primeru, ko imajo ta izvorno grafično podobo tako spremenjeno, da ta ni v skladu s pravopisnimi pravili, na primer agencija dpa, podjetji cargo-partner, UniCredit. Ali v tem primeru v slovenskih besedilih upoštevamo pravila slovenskega pravopisa (DPA, Cargo partner/Cargo-partner) ali moramo ohranjati izvorni zapis imena z malo začetnico in vsemi drugimi grafičnimi (stilskimi) posebnostmi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me, kako pravilno zapišemo ure, npr. trajanja določenega predavanja. Primer: 8.00 - 12.00 ali 8.00-12.00 ali kako drugače.

Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.

Vzemimo primer 017123456.

• Ali je telefonska številka enovita in je ne smemo ločevati s presledki oziroma vezaji?
• Recimo 01 712 34 56? Je tak zapis sploh dopusten?
• Ali pa morda predlagate drugačno kombinacijo, recimo 01 712 3456?
• Morda zapis z vezaji, kakor pri bančnih številkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pri pisanju diplomske naloge sem se znašla v dilemi glede zapisa sestavljenih merskih enot. Zaradi preglednosti sem uporabljala zapis, pri katerem so posamezne merske enote ločene s presledkom (primer: m s). Pri tem sem se oprla na brošuro o mednarodnem sistemu merskih enot (sistem SI), kjer za sestavljene enote dopuščajo zapis množenja s presledkom ali s kratom.

V Odredbi o merskih enotah je določeno: »Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.«

V vseh navedenih primerih je množenje nakazano z znakom »krat«, mene pa torej zanima, če v slovenščini za zapis zmnožka osnovnih enot lahko uporabljamo tudi presledek.

Sta torej pravilna oba zapisa: m ∙ s in m s?

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

• Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ...

Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.

Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC

Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK?

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Se v povedi V primeru tehničnih težav, se obrnite na vzdrževalca, za besedo "težav" vstavi vejica ali ne, in zakaj tako ali drugače. Po občutku jo pišem, nisem pa 100% prepričan v pravilnost uporabe vejice v tem primeru. Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.