duhôvski -a -o prid. (ó) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan;
pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast2. zastar. duhoven2,
duševen: bil nam je duhovski voditelj;
nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka duhôvsko prisl.:
duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega
dúšen -šna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na duša 1: skrbeti za dušni in telesni blagor / dušni mir; dušno zdravje / star. dušni pastir duhovnik, župnik2. zastar. duševen: dušni napor;
dušno trpljenje / ima veliko dobrih dušnih lastnosti; po dušnih zmožnostih ga prekaša 3. zastar. duhoven2:
prenesti spopad na dušno področje / živi bogato dušno življenje dúšno prisl.:
uničil ga je dušno in telesno
dušéven -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov;
duševni razvoj, ustroj otroka;
duševne bolezni, motnje;
duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo // nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kaj
♦ med. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otrokedušévno prisl.:
biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel
mentálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duševen: otrokov mentalni razvoj;
mentalne motnje;
telesno in mentalno zdravje / mentalno delo / mentalni delavci
♦ med. mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; pravn. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi; psih. mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otrokementálno prisl.:
mentalno nerazvit, prizadet otrok
možgánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci;
popokalo mu je več možganskih žilic;
možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti
♦ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile
psíhičen -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi;
psihične bolezni, motnje;
psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja
♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.:
psihično nerazvit, uravnovešen
psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í)
duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni
♦ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
psiholóški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi;
psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj
psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela
psíhosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
psíhosomátski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
spirituálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duhoven2,
duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek