dúpleks -a m (ȗ) - 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu
- 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija
♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.