dúpleks -a m (ȗ)
1. glasb. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu
2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; v prid. rabi: dupleks telegrafija
♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi