Tiskanje

alíneja -e ž (í) druga ~ člena 3 drugi odstavek

b3 -- [bə̀ in bé] s (ə̏; ẹ̑) ~ deljeno z x ‹b : x›

bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati

búla3 -e ž, člov. (ȗ) |žena v orientalskem okolju|

c3 -- [cə̀ in cé] ž (ə̏; ẹ̑) druga ~; učenec iz prve ~ ‹1. c›

cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini
cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo

cm33 -- [cəmə̀ in ceèm na kub, na tretjo] m, simb. (ə̏; ȅ) kubični centimeter

cvêsti cvêtem nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, -i -íte, -óč; cvêtel -tla, star. cvèl cvêla; cvetênje; (cvèst/cvêst) (é) Jablana ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Trgovina ~e |dobro uspeva|; prim. cvèsti, cveteti

č1 č-ja tudi č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; točka ~; učenec iz tretjega ~ ‹3. č›; prim. č-

č2 -- [čə̀ in čé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. č›

če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~

d3 -- [də̀ in də̀] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. d›

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter

dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu

délo -a s, pojm. (ẹ́)
1. ročno, umsko ~; ~ komisije; ~ pri slovarju; ~ z mladino; nagrada za življenjsko ~; iskati ~ |zaposlitev|; enota za merjenje ~a; gosp. delitev ~a
2. števn. kmečko ~; razstava baročnih del; gradbena ~a; ročno ~
3. slika je njegovo ~ |on jo je naslikal|; voziti se na ~ |v kraj zaposlitve|; knj. pog. prime za vsako ~ |vse dela|

desét1 -- s (ẹ̑) Petdeset deljeno z ~ je pet ‹50 : 10 = 5›; Sedem in tri je ~ ‹7 + 3 = 10›; prečrtati številko ~ ‹10›

devét1 -- s (ẹ̑) Šest plus tri je ~ ‹6 + 3 = 9›; ~ deljeno s tri je tri ‹9 : 3 = 3›; zmagati z ~ proti šest ‹9 : 6›; stanovati na številki ~; zapisati števil(k)o ~ ‹9›

devét..3 podstava izpeljanke (ẹ̑) devétkrat

dm33 -- [dəmə̀ in deèm na kub, na tretjo] m, simb. (ə̏; ȅ) kubični decimeter

dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral
dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige

docvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. docvetó; docvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Akacije so že docvetele; prim. docvèsti, docveteti

docvèsti tudi docvestì -cvètem [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. docvetó; docvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Rože so docvetle; prim. docvêsti, docveteti

dodejáti -dêjem tudi dodejáti dodém dov., 2. in 3. os. dv. dodêjeta tudi dodésta; 3. os. mn. tudi dodejó; drugo gl. dejati (á ȇ; á ẹ̑) star. dodati: čemu kaj ~ pismu denar

dojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. dojésta; 2. os. mn. dojéste, 3. os. mn. dojedó tudi dojêjo, nam. dojést/dojèst, dojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ kos kruha; Ko sta dojedla, sta odšla

dopêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. dopekó; drugo gl. peči (é) kaj ~ jajca; ~ še nekaj peciva

Drága3 -e ž, zem. i. (á) |pri Škofji Loki|: v ~i
dráški -a -o (á)
Draščàn -ána in Draščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Draščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

drèk3 nik. člen. (ȅ) nizk. ~, pa taka zabava

dréti1 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda ~e; poud. ~ skupaj |neurejeno, množično se zbirati|; poud. dreti v kaj ~ ~ pogubo |bližati se čemu slabemu|; poud. dreti za kom Fantje kar ~ejo ~ njo |se navdušujejo zanjo|

dréti2 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét, dŕt -a; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ ẹ́; ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ prašiča; ~ zobe; poud. dreti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

é3 medm. (ẹ́/ẹ̑) razpolož. ~, malo je takih; Kriv sem seveda jaz, ~; velel. Potegnil je za vajeti in zavpil: ~, eha |stoj|

..è1 -éta m. prip. obr. (ȅ ẹ́) člov.
1. 'ime, priimek' Francè, Anžè; Černè, Petrè, Želè
2. 'nedoraslo bitje' fantè, samčè
3. 'manjšalnost, slabšalnost' hlapčè, prismodè

..é3 -éta s. prip. obr. (ẹ̑) prasé

..e3 -éna s. prip. obr. (ẹ́) plême

..éla ž. inačenjsko prip. obr. (ẹ̑) člov.
1. slabš. babéla, hudičéla
2. 'vršilka' poud. rezgetéla, zaletéla
3. 'skupno ime' klientéla

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

èn3 êna -o poljubn. vrst. zaim., tudi nenaglašeno (ȅ é é) neknj. pog. kak: Pridi ~ drug dan; Bi mi posodili ~o knjigo

ênaindvájset1 -- s (é/ȇȃ) ~ deljeno s sedem je tri ‹21 : 7 = 3›

enkràt3 tudi ênkrat poudar. člen. (ȁ; é) Pusti že ~ to družbo končno

..ènt -ênta tudi ..ènt -énta m. prip. obr. (ȅ é; ȅ ẹ́)
1. člov. 'vršilec' agènt, asistènt, dirigènt, docènt, korespondènt
2. 'vršilnik' sukulènt, ornamènt, ekvivalènt
3. 'prostor' oriènt
4. 'snov' reagènt

..êr m. prip. obr. (ȇ)
1. člov. 'vršilec' debatêr, frizêr, minêr
2. člov. 'opravkar' biljetêr, fasadêr, guvernêr
3. 'vršilnik' amortizêr, bombardêr

..ésa ž. prip. obr. (ẹ̑)
1. člov. 'opravkarica' hostésa, metrésa
2. '(popredmetena) lastnost' finésa, noblésa
3. 'skupno ime' noblésa
4. člov. 'ženski par moškemu' princésa, baronésa, kontésa

..ét m. prip. obr. (ẹ̑)
1. člov. 'vršilec' apologét
2. člov. 'opravkar' homilét
3. 'prostor, mesto' alpinét, arborét, kabinét

f3 -- [fə̀ in èf] ž (ə̏; ȅ) učenec iz prve ~ ‹1. f›

fair3 [fêr] povdk. (ȇ) knj. pog. To ni ~ pošteno, pravilno

fáza -e ž (á)
1. razvojna stopnja: začetna ~ bolezni; ~e družbenega razvoja; neobč. pomembna ~ v našem kulturnem življenju čas, doba
2. ~e trifaznega toka; Venerine ~e; nestrok. |strok. fazni vodnik|
3. kem. tekoča, trdna ~

fêr3 povdk. (ȇ) knj. pog. To ni ~ pošteno, pravilno

flégma3 nač. prisl. (ẹ̑) knj. pog. flegmatično, ravnodušno: Kar ~ hodijo po cesti

g3 -- [gə in gé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; hoditi v tretjo ~ ‹3. g›

gnêsti gnêtem nedov., 3. os. mn., neobč. gnetó, -i -íte, -óč; gnêtel -tla in gnétel gnêtla, star. gnèl gnêla, gnèst/gnêst, gnetèn -êna; gnetênje; (gnèst/gnêst) (é) koga/kaj ~ testo; poud. ~e ga zavist |muči, vznemirja|
gnêsti se gnêtem se (é) ~ ~ k izhodu, pred blagajno

gníti gníjem nedov., 3. os. mn., neobč. gnijó, gníj -te, -óč; gníl -a; gnítje; (-ìt/-ít) (í; í ȋ) Krompir ~e; slabš. ~ doma brez dela |biti nedejaven|

gorjé3 razpolož. medm. (ẹ̑) poud. ~, če ne boš molčal |hudo bo|

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

..itéta ž. prip. obr. (ẹ̑)
1. 'lastnost' abnormitéta, afinitéta, dualitéta, elasticitéta, komoditéta
2. 'popredmetena lastnost' bonitéta
3. 'skupno ime' admiralitéta, generalitéta
4. 'prostor, mesto' admiralitéta

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

izbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. izberó, nam. izbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ darilo; ~ kandidate, ekipo; ~ riž, fižol prebrati; ~ koga za predsednika

izdréti -dêrem tudi izdréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. izderó, nam. izdrèt/izdrét; izdŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj iz česa ~ sekiro iz tnala; izdreti komu kaj ~ bolniku zob
izdréti se -dêrem se tudi izdréti se -drèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Klin se je izdrl

izgnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. izženó; izgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj iz česa ~ tujega državljana iz države

izjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izjésta; 2. os. mn. izjéste, 3. os. mn. izjedó tudi izjêjo, nam. izjést/izjèst, izjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črvi so izjedli les; Reka je izjedla strugo skozi gorovje

izpodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izpodjésta; 2. os. mn. izpodjéste, 3. os. mn. izpodjedó tudi izpodjêjo, nam. izpodjést/izpodjèst, izpodjéden -a; izpodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́); gl. spodjesti

izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa

izžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. izžgêjo tudi izžgó, nam. izžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ drevak; ~ divje meso, rano

J3 -- [jə̀] m, simb. (ə̏) jug

Jávorje3 -rij ž mn., zem. i. (á ȃ) |pri Škofji Loki|: v ~ah
jávorski -a -o (á)
Jávorec -rca m z -em preb. i. (á)
Jávorka -e ž, preb. i. (á)
Jávorčev -a -o (á)

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi

kàk -a -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. Fanta bomo dali v ~o šolo; Imate pri hiši ~e grablje; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
2. Ali se bo vpisal na ~o fakulteto katero; Tu je nekaj svežih jajc, lahko pa je ~o pokvarjeno katero
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|

kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|

kàkšen -šna -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. izbrati ~o lepo barvo
2. Fanta bomo dali v ~o šolo katero; Imate s srcem ~e težave |kaj težav|; Imate pri hiši ~a očala katera; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|

kámen -mna m (á)
1. metati ~e; snov. zidati s ~om; vklesati v ~; dragi ~; lomljeni ~; lahki ~ lehnjak; kresilni ~ kremen
2. mejni, mlinski ~; nagrobni ~ nagrobnik; zdrav. ledvični ~
3. poud.: ~ se mu je odvalil od srca |skrb, nadloga je prenehala|; položiti temeljni ~ za kaj |opraviti začetna dela|

katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost

kjé3 omej. člen. (ẹ̑) poud. Ali se res moži? -Kje pa |sploh ne|; Ne grem na izlet, ~ pa imam čas |saj nimam časa|

Kŕka3 -e ž, stvar. i. (ŕ) |tovarna zdravil in kozmetike|

léga3 -e ž, pojm. (ẹ́) ~ jajc leženje

léten3 -tna -o (ẹ́; ẹ̑)
létni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a sposobnost letala

létno3 nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) šport. preval ~ |v letu|

m33 -- [mə̀ in èm na kub, na tretjo] m, simb. (ə̏; ȅ) kubični meter

m3 [mə̀] soglaš. člen. (ə̏) v zvezah z da, ja ~ da, morda imaš prav; ~ da, to je res; prim. mda, mja

méča3 méč tudi mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) biti ranjen v leva ~

..mènt -ênta m. prip. obr. (ȅ é)
1. 'vršilnik' medikamènt
2. 'ustanova, prostor' parlamènt
3. 'potek, rezultat' sentimènt

mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne

méter -tra m (ẹ́) globina je dva ~a ‹2 m›; knj. pog. biti visok ~ osemdeset en meter in osemdeset centimetrov; prodajati blago na ~e; zadeti tarčo na dvesto ~ov; šport. tek na sto ~ov; kubični ~ ‹m3›; kvadratni ~ ‹m2›; prakt.sp.: kupiti ~ drv kubični meter; ~ zemljišča kvadratni meter; trg. tekoči ~; zložljivi ~ |priprava|

mína3 -e ž (ȋ) |stara grška denarna enota; stara grška utežna enota|

mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju

múla3 -e ž, pojm. (ú) poud. Z ~ ne boš nič dosegla |s kujanjem|; ves dan držati ~o |se kujati|

nabráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|
nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela
nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|
nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje

nagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. naženó; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ razgrajače; poud. ~ lenuha iz službe |odpustiti|; poud. nagnati koga k/h čemu Nagnal ga je k pisanju |spravil|

najésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. najésta; 2. os. mn. najéste, 3. os. mn. najedó tudi najêjo, nam. najést/najèst; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Rja je najedla ograjo
najésti se -jém se (ẹ́) koga/česa ~ ~ kruha; poud. ~ ~ glasbe |naveličati se|

napêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. napekó; drugo gl. peči (é) kaj ~ piškote za otroke

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

natkáti -tkèm dov., 3. os. mn. natkêjo tudi natkó; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj ~ blago; ~ balo platna

nažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. nažgêjo tudi nažgó, nam. nažgàt; nažgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) redk. kaj ~ cigareto prižgati; poud. nažgati koga/kaj ~ nadležneža s palico |natepsti, pretepsti|

nékaj3 -- nedol. količ. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Na vasi je pelo ~ fantov; Z ~ ljudmi sem o tem že govorila; ~ uslužbencem so znižali plačo; Čez ~ ur se spet oglasite; vrniti se čez ~ let

nêsti nêsem nedov., 3. os. mn. tudi nesó, -i -íte, -óč; nésel nêsla, nèst/nêst, nesèn -êna; nesênje; (nèst/nêst) (é) koga/kaj ~ drva, kovček; dvovid. ~ otroka k zdravniku; šport. žarg. ~ tekmeca premagati; nesti komu kaj ~ koscem malico; poud. ~ novico šefu na ušesa |povedati|; ~ komu podpisat dopis
nêsti se nêsem se (é) neobč. Glasovi so se nesli čez reko širili, razširjali; poud. Glej jo, kako se ~e |samozavestno gre, stopa|

nìč3 ničésar s, nik. zaim. nečloveškosti ničémur, nìč, ničémer, ničímer (ȉ ẹ̑) ~ ga ni spravilo v zadrego; Nič/ničesar ti ne povem; Ničemur se več ne čudim; O ničemer nismo govorili; ●Z ničemer ni zadovoljen z ničimer

nihčè3 -éta s, člov. (ȅ ẹ́) slabš. |nepomemben človek|: Tisto ~ se je nekam zgubilo

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji

njíhov -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz mn. podstave (í; ȋ)
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svoje
njíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine

objésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. objésta; 2. os. mn. objéste, 3. os. mn. objedó tudi objêjo, nam. objést/objèst, objéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Gosenice so objedle zelje
objésti se -jém se (ẹ́) star. preobjesti se

obžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. obžgêjo tudi obžgó, nam. obžgàt; obžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj Plameni so obžgali hišo; poud. Koprive so ga obžgale |opekle|

..óč3 -a -e prip. obr. (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) mogóč, vróč (veter)

odbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. odberó, nam. odbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj za kaj ~ otroke za cepljenje; ~ sadeže za vlaganje; ~ na števcu porabo električne energije odčitati; neobč. Ko so učenci odbrali, so začeli računati prenehali brati

odcvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó; odcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Češnja je odcvela; prim. odcvèsti, odcveteti

odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó, odcvèl -cvelà in odcvèl -êla in odcvetèl -tlà; odcvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Trta ~e; poud.: Dekle je prekmalu odcvelo |nehalo biti mladostno, lepo|; Mladost hitro ~e |mine|; prim. odcvêsti, odcveteti

odgnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. odženó; odgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ krave iz hleva; Vrba je odgnala mačice; ~ skrbi; poud.: ~ goste s svojo neprijaznostjo |odbiti, odvrniti|; Ni se dal ~ |odpraviti|
odgnáti se -žênem se (á é) Plesalec se je visoko odgnal |skočil, se pognal|; šport. žarg. ~ ~ na startu odriniti se

odjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. odjésta; 2. os. mn. odjéste, 3. os. mn. odjedó tudi odjêjo, nam. odjést/odjèst, odjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. komu koga/kaj ~ sodelavcu zaslužek |zmanjšati, vzeti|; Odjedla ji je moža |prevzela|

odréti odêrem tudi odréti odrèm dov., 3. os. mn., neobč. oderó, nam. odrèt/odrét; odŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ ovco; poud. ~ kupca |preveč mu zaračunati|; odreti komu kaj redk. Vrv mu je odrla kožo odrgnila

odžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. odžgêjo tudi odžgó, nam. odžgàt; odžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ bradavico

opêči opêčem dov., 3. os. mn., neobč. opekó; opečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ meso; po nesreči ~ otroka
opêči se -em se (é) z/s čim ~ ~ s kropom; poud. opeči se pri kom/čem ~ ~ ~ dekletu |biti zavrnjen|

ovédeti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se; ovédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) neobč. česa ~ ~ pomena dogodkov spoznati, zavedeti se; neobč. biti v omedlevici in se ovedeti se zbuditi, se zavedeti

ovésti se● ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se, ovédi se -te se/-íte se in ovêdi se -te se/-íte se; ovédel se -dla se in ovêdel se -dla se; ovédenje; (ovést se/ovèst se in ovèst se/ovêst se) (ẹ́; é ẹ́) ovedeti se, zavedeti se

ožgáti ožgèm dov., 3. os. mn. ožgêjo tudi ožgó, nam. ožgàt; ožgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj Strela je ožgala drevo; poud. Sonce ga je ožgalo |opeklo|

p3 [pə̀] nač. prisl., simb. (ə̏) glasb. piano

pára3 -e ž (ȃ) |stotina dinarja|

pêči pêčem nedov., 3. os. mn., neobč. pekó, pêci -íte, pekóč; pékel pêkla, pèč/pêč, pečèn -êna; pečênje; (pèč/pêč) (é) kaj ~ kruh; znati ~; peči koga Rana ga ~e; poud. Vest ga ~e |očita si krivdo|; brezos. ~e me v prsih
pêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|

pét1 -- s (ẹ̑) Tri plus ~ je osem ‹3 + 5 = 8›; Deset deljeno s ~ je dve ‹10 : 5 = 2›; dobiti oceno ~; stanovati na Prešernovi ~ ‹5›; avtobusna proga ~; številka ~; poud. Ne zna šteti do ~ |Je neveden, neumen|

pét3 pêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ fantov, žensk, deklet je sedelo za mizo; sestavljen iz ~ih delov; priti s ~imi sošolci
pét pêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) Teh ~ se je steplo; Bila/Bili sta dva/dve proti ~im; s ~imi se dogovarjati; nečlov. Ura je ~; priti ob ~ih |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; Na natečaju je sodelovalo dvajset mest, le ~im je uspelo priti v ožji izbor

pét..3 podstava izpeljanke (ẹ̑) pétkrat

Planína3 -e ž, zem. i. (í) |pri Rakeku|: v ~i
planínski -a -o (ȋ)
Planínec -nca in Planínčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȋ; ȋ)
Planínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Planínčev -a -o (ȋ)

plènk3 posnem. medm. (ȅ) ~, ~, je udarjal po nakovalu

plêsti plêtem nedov., 3. os. mn. tudi pletó, -i -íte, -óč; plêtel -tla in plétel plêtla, star. plèl plêla, plèst/plêst, pletèn -êna; pletênje; (plèst/plêst) (é) komu kaj ~ otroku jopico; poud. ~ v glavi nov načrt |snovati|; poud. plesti kaj proti komu/čemu Kaj ~eš proti njemu; poud. plesti kaj o kom/čem ~ laži o sosedih; ~ pogovor o filmu |pogovarjati se, govoriti|
plêsti se plêtem se (é) poud. o kom/čem O njem se ~ejo čudne zgodbe |se širijo, nastajajo|; Pogovor se je pletel o knjižnem jeziku |govorili so, se pogovarjali|; poud. Kaj neki se ~e tam doli |dogaja|

pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igrače
pobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepu
pobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si

podjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. podjésta; 2. os. mn. podjéste, 3. os. mn. podjedó tudi podjêjo, nam. podjést/podjèst, podjéden -a; podjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) star. kaj ~ korenine spodjesti

podréti -drèm in podréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. poderó, -ì -íte in -i -íte; podŕl -a, -èt/-ét, podŕt -a; podŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) koga/kaj ~ drevo; poud. ~ koga na tla |vreči, spraviti|; publ. ~ rekord preseči; podreti komu kaj ~ bolniku upanje; poud. ~ ugled |vzeti|
podréti se -drèm se in podréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Most se je podrl; brezos. V njej se je nekaj podrlo

poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. kratek ~; hladen, lep ~; ~ v globino; poud.: ~ v preteklost |raziskovanje preteklosti|; skriti se radovednim ~om |ljudem|; požirati koga s ~om |poželjivo ogledovati|
2. Z vrha se jim je odpiral lep ~ |razgled|; poud. Kamor nese ~, so polja |vsenaokrog|
3. imeti različne ~e na kaj; Njegov ~ na življenje je optimističen
4. V tem ~u se prav nič ne razlikujeta glede tega; V estetskem ~u je knjiga zanimiva estetsko; na ~ prisoditi komu kaj po zunanjem videzu; na ~ preprosta stvar na videz; poud.: prikupiti se komu na prvi ~ |ob prvem srečanju|; ljubezen na prvi ~ |ob prvem srečanju|

pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|; Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj; pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|; ~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|
pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|

poizvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. poizvésta; 2. os. mn. poizvéste, 3. os. mn. poizvêjo in poizvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj o kom/čem ~ vse o njem

pojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. pojésta; 2. os. mn. pojéste, 3. os. mn. pojedó tudi pojêjo, nam. pojést/pojèst, pojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ jabolko; poud. ~ obljubo |prelomiti jo|; knj. pog. Imate kaj za ~ kaj hrane, jedi; pojesti koga poud.: Kar pojedel bi jo od ljubezni |zelo rad jo ima|; Saj te ne bo nihče pojedel |ti storil kaj slabega|

pomnožêno povdk. (é) tri ~ s pet je petnajst ‹3 × 5 = 15›

popêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. popekó; popečênje; drugo gl. peči (é) kaj na hitro ~ meso

postávka -e ž (ȃ) proračunske ~e; ~ pod točko 3; publ.: znanstvene ~e raziskovanja izhodišča; nekaj postavk iz govora točk; nekatere ~e v osnutku predlogi, mnenja; zgrešene ~e v razpravi trditve, izjave

povédati povém dov., 3. os. mn. povêjo in povedó, -èj/-éj -êjte; -al -ala, -at, -an -ana; (-at) (ẹ́) komu kaj ~ anketirancu svoje ime; poud. ~ otroku svoje |ošteti ga|; Česa/Kaj ne poveš |izraža presenečenje, dvom|

pozvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. pozvésta; 2. os. mn. pozvéste, 3. os. mn. pozvêjo in pozvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. poizvedeti

požgáti -žgèm dov., 3. os. mn. požgêjo tudi požgó, nam. požgàt; požgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ vejevje

prebráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. preberó, nam. prebràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ knjigo; ~ krompir; poud. ~ si službo |zamenjati|; prebrati komu kaj ~ otroku pravljico

precêj3 in precèj mer. prisl. (ȇ; ȅ) ~ zmeden; ~ lepo, pravilno govori; Bili so ~ tiho; ~ bolj spredaj

predejáti -dêjem tudi predejáti predém dov., 2. in 3. os. dv. predêjeta tudi predésta; 2. os. mn. predêjete tudi predéste, 3. os. mn. tudi predejó; predejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) neobč. koga/kaj ~ bolnika predeti; ~ jabolka preložiti; ~ rože na drugo okno prestaviti
predejáti se -dêjem se (á ȇ) pokr. Vreme se bo predejalo se spremenilo na bolje

predréti -drèm tudi predréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. prederó, -ì -íte tudi -í -íte; predŕl -a, -èt/-ét, predŕt -a; predŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ bulo; neobč. ~ na sovražnikovo ozemlje prodreti

pregnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. preženó; pregnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ ljudi v taborišča; ~ skrbi
pregnáti se -žênem se (á é) poud. z/s čim ~ ~ z učenjem |utruditi se, izmučiti se|

prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|
prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|

prenajésti se -jém se dov., 2. in 3. os. dv. prenajésta se; 2. os. mn. prenajéste se, 3. os. mn. prenajedó se tudi prenajêjo se, nam. prenajést se/prenajèst se, prenajéden -a; prenajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) ~ ~ pri kosilu; poud. prenajesti se koga/česa ~ ~ mesa |naveličati se|

preobjésti se -jém se dov., 2. in 3. os. dv. preobjésta se; 2. os. mn. preobjéste se, 3. os. mn. preobjedó se tudi preobjêjo se, nam. preobjést se/preobjèst se, preobjéden -a; preobjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/česa ~ ~ mesa; poud. ~ ~ drug drugega |naveličati se|

prepêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. prepekó; prepečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj dobro ~ meso; poud. Sonce jih je dodobra prepeklo |ogrelo, razgrelo|
prepêči se -pêčem se (é) Krompir se je prepekel

pretkáti -tkèm dov., 3. os. mn. pretkêjo tudi pretkó; pretkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj z/s čim ~ blago z zlatimi nitkami

prevèč3 mer. prisl. (ȅ) ~ hiteti; ~ plačati za kaj; biti ~ resen; omilj. Ta ženska ni ~ lepa |ni lepa|; poud. Fant je kar ~ priden |zelo|; ~ mraz je bilo, da bi bil šel na pot

prežgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prežgêjo tudi prežgó, nam. prežgàt; prežgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ prt z likalnikom
prežgáti se -žgèm se (á ȅ) Meso se je prežgalo

pricvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvetênje; drugo gl. cvêsti (é) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvèsti

pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvèl -cvelà in pricvèl -êla in pricvetèl -tlà; pricvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvêsti

pridréti -dêrem tudi pridréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. prideró, nam. pridrèt/pridrét; pridŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda je pridrla v klet; poud. Ljudje so pridrli iz dvorane |neurejeno, množično prišli|

prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|
prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih

pripêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. pripekó; drugo gl. peči (é) kaj Pripekel je še dva hlebca

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

prizadejáti -dêjem tudi prizadejáti prizadém dov., 2. in 3. os. dv. prizadêjeta tudi prizadésta; 2. os. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. os. mn. tudi prizadejó; prizadejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) komu kaj ~ komu bolečino; pešaj. prizadejati koga/kaj Potres je zelo prizadejal mesto prizadel

prižgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prižgêjo tudi prižgó, nam. prižgàt; prižgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ petrolejko, svečo; publ. ~ zeleno luč za kaj omogočiti kaj, dati dovoljenje za kaj; knj. pog. ~ televizor vključiti, vklopiti; prižgati komu kaj ~ gostu cigareto
prižgáti se -žgèm se (á ȅ) Luči so se prižgale

pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič

R3 -- [rə̀] m, simb. (ə̏) rekomandirano |priporočeno|

ráven3 -vna -o, star. raván rávna -ó; -ejši -a -e (á; ȃ á ọ̑; á) ~a črta; Ploskev ni ~a
rávni -a -o (á) min. ~ prelom
rávno -ega s, pojm. (á) graditi hišo na ~em
rávnost -i ž, pojm. (á)

razbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. razberó, nam. razbràt; razbránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ napis; neobč. ~ pomen besede iz sobesedila ugotoviti, spoznati

razcvêsti se -cvêtem se dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Sadni vrt se spomladi ~e; poud.: Njen obraz se je razcvetel |je dobil zdrav, lep videz|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se

razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvèl se -cvelà se in razcvèl se -cvêla se in razcvetèl se -tlà se; razcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablane so se razcvele; poud.: Po vojni se je mesto razcvelo |zelo razvilo, razširilo|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvèsti tudi razcvestì -cvetèm [və in ve] (ə̀/ȉ ȅ) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvêsti se, razcveteti se

razdejáti -dêjem tudi razdejáti -dém dov., 2. in 3. os. dv. razdêjeta tudi razdésta, 2. os. mn. razdêjete tudi razdéste, 3. os. mn. tudi razdejó; razdejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ́) kaj ~ spomenik; pokr.: ~ slamoreznico razdreti, razstaviti; ~ zaklano žival razkosati

razdréti -drèm in razdréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. razderó, -ì -íte in -i -íte; razdŕl -a, -èt/-ét, razdŕt -a; razdŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ kosilnico; knj. pog. ~ krilo sparati; poud.: ~ pogodbo |razveljaviti|; ~ prijateljstvo |narediti, da preneha obstajati|; ~ šalo |povedati jo|
razdréti se -drèm se in razdréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) poud. Napovedana poroka se je razdrla |se ni uresničila|

razgnáti -žênem dov., 3. os. mn., neobč. razženó; razgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ demonstrante; Voda je zmrznila in razgnala cevi; brezos. Vazo bo razgnalo; poud. razgnati koga od česa Razgnalo ga bo od jeze |zelo je jezen|

razjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. razjésta; 2. os. mn. razjéste, 3. os. mn. razjedó tudi razjêjo, nam. razjést/razjèst, razjéden -a; razjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Lug ~e kožo; poud. razjesti koga Ljubosumje ga je razjedlo |uničilo|

razvédeti se -vém se dov., 2. in 3. os. dv. razvésta se; 2. os. mn. razvéste se, 3. os. mn. razvêjo se in razvedó se; razvédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) Novica se je hitro razvedela; neobč. ~ ~ v temi orientirati se

rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|

réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u

réga3 in rêga posnem. medm. (ẹ̑; ȇ) Žabe se oglašajo: ~, ~, ~, kvak, kvak

rúta3 -e ž (ú) neobč. vinska ~ vinska rutica

sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)

Sáva3 -e ž, zem. i. (á) |slovenska reka|
sávski -a -o (á)

sédem1 -- [də] s (ẹ́) ~ plus šest je trinajst ‹7 + 6 = 13›; zmagati s ~ proti tri ‹7 : 3›; točka A~ ‹A7›

segnáti -žênem [sə in se] dov., 3. os. mn., privzdig. seženó; segnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ ljudi skupaj; ~ živino na pašnik

sežgáti -žgèm [sə in se] dov., 3. os. mn. sežgêjo tudi sežgó, nam. sežgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ dračje; zgod. ~ obsojenca na grmadi
sežgáti se -žgèm se [sə in se] (á ȅ) Jed se je sežgala

sistém -a m (ẹ̑)
1. pojmovati vesolje kot ~; gospodarski, informacijski, politični ~; merski ~i; volilni ~; družbeni ~ družbena ureditev
2. sestav: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; ~ znakov
3. red, načrt: delati brez ~a; delati po ~u; izboljšati ~ dela; abecedni ~ abecedni red; knj. pog. On nima ~a ne dela načrtno, premišljeno

sléd3 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) iti po ~i; lisičje ~i; ~ storilčevih prstov na žrtvi; iti po ~eh divjačine; Dogodki so pustili globoke ~i v kulturnem življenju; poud.: V njem je ugasnila vsaka ~ ljubezni |najmanjša količina|; Za njim je izginila vsaka ~ |nihče ne ve, kje je|

snésti sném dov., 2. os. mn. snéste, 3. os. mn. snedó in snêjo, snèj/snêj snêjte; snédel -dla, pokr. snèl snéla, snést/snèst, snéden -a; snédenje; (snést/snèst) (ẹ́) star. kaj ~ kosilo pojesti; poud. ~ besedo, obljubo |ne izpolniti je|

spêči spêčem dov., 3. os. mn., neobč. spekó; spečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ kruh; Vžigalica ga je spekla v prste; poud. Očitek ga je spekel |prizadel|
spêči se spêčem se (é) ~ ~ z žerjavico

spét3 člen. (ẹ̑)
1. izvzem. Nekateri člani so bili navdušeni, drugi pa ~ niso hoteli tvegati; Ni ravno debel, pa vendar ~ ne suh; tudi v vezniški rabi, redk. Nekateri pridelujejo hrano, ~ drugi izdelujejo različne predmete, ~ tretji gradijo
2. poudar. No, tako hudo pa ~ ni |le|; Samo časopisov pa ~ ne moremo brati |vendar|

spodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. spodjésta; 2. os. mn. spodjéste, 3. os. mn. spodjedó tudi spodjêjo, nam. spodjést/spodjèst, spodjéden -a; spodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črv ~e korenine; Voda je spodjedla breg; poud. spodjesti koga ~ sodelavca v službi |s prikritim, zahrbtnim delovanjem mu povzročiti škodo|

spodžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. spodžgêjo tudi spodžgó, nam. spodžgàt; spodžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) poud. koga/kaj Članek ga je zelo spodžgal |spodbudil, navdušil|; poud. spodžgati koga proti komu/čemu |nahujskati, naščuvati|

spovédati spovém dov., 3. os. mn. spovêjo in spovedó; drugo gl. povedati (ẹ́) koga ver. ~ bolnika; poud. Pošteno ga je spovedala |oštela, ozmerjala|
spovédati se spovém se (ẹ́) ver. česa ~ ~ grehov; ~ ~ pred smrtjo; poud. spovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, zaupati|

sréčno3 pozdrav. medm. (ẹ́) ~, so pozdravili rudarji

srédi2 nepravi predl. z rod. (ẹ́)
1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega|
2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini|
3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču

stík -a m, pojm. (ȋ)
1. Prišlo je do ~a med žicama; ~ deske z utorom; električni ~; kratki ~
2. navezati ~e s sosednjo državo; ~i s sorodniki; biti z otrokom v nenehnem ~u, v stalnih ~ih
3. slovstv.: ~ glasov; polni ~; samoglasniški ~; števn. zvariti ~e kovinskih delov; ~i med lobanjskimi kostmi

stkáti stkèm dov., 3. os. mn. stkêjo tudi stkó; stkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj ~ blago
stkáti se stkèm se (á ȅ) poud. Med njimi se je stkalo prijateljstvo |je nastalo|

svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|

šènt3 razpolož. medm. (ȅ) ~, kako je suh

šést1 -- s (ẹ̑) Tri plus ~ je devet ‹3 + 6 = 9›; Trideset deljeno s ~ je pet ‹30 : 6 = 5›; stanovati na Cankarjevi ~ ‹6›; avtobusna proga ~

šést..3 podstava izpeljanke (ẹ̑) šéstkrat

števílka -e ž (ȋ)
1. napisati ~o; ~ šestnajst; ~ čevljev; klavirski koncert ~ 5 v Es-duru; ključavnica na ~e
2. neknj. pog. nizka, visoka ~ število; knj. pog. garderobna ~ listek, ploščica z zaporedno številko
3. enotna matična ~ občana; klicna ~

tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena

ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)

teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|; redk. ~ ladje trup
2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|; politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|; poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|

terén -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, svet: ~ za gradnjo; hribovit ~; publ. pripravljati ~ za pogajanje razmere, okoliščine
2. smučarski ~i
3. vrniti se s ~a; delati na ~u

tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se

típ1 -a m (ȋ)
1. ~i letal; deliti ljudi v ~e po duševnih lastnostih; ~ modernega pisatelja; pesmi izpovednega ~a izpovedne pesmi
2. člov., slabš. izogibati se sumljivim ~om |ljudem|; poud. ogovor neznanega ~a |neznanca|
3. jezikosl. mešani, končniški naglasni ~; besedilni ~i; slovstv. veseloigra z ustaljenimi ~i

tkáti tkèm nedov., 3. os. mn. tkêjo tudi tkó, tkì tkíte, tkóč, tkàl -ála, tkàt, tkán -a; tkánje; (tkàt) (á ȅ) kaj ~ platno; poud. ~ načrte za prihodnost |snovati|
tkáti se tkèm se (á ȅ) poud. Med njimi so se tkale trdne vezi |so nastajale|

tláčen3 -čna -o (ȃ)
tláčni -a -o (ȃ) ~e ploščice

tóčka -e ž (ọ̑)
1. slika iz barvnih točk; določiti ~o na premici; oporne ~e pri plezanju; razgledna ~
2. publ.: boleča ~ zdravstva; stična ~ v pojmovanju; Razprava je obležala na mrtvi ~i
3. prva ~ dnevnega reda; točka 3; pevska ~; kupovati blago na ~e |z živilskimi nakaznicami|; poud. šibka ~ delovanja |slabost, napaka|; fiz. ničelna ~; geod. triangulacijska ~

trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič

tríje tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; °~ možgani troje možganov; °~i grablje troje grabelj; °~i vrata troje vrat; Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike ‹...›
tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~
trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|
trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši

túba -e ž (ú)
1. paradižnik v ~i; ~ gorčice
2. glasb. igrati (na) ~o
3. evstahijeva ~ ušesna troblja; maternična ~ jajcevod

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

učênec -nca m z -em člov. (é) ~ 3. a; ~i v gospodarstvu → vajenci
učênka -e ž, člov. (é)
učênčev -a -o (é)

udréti se udrèm se tudi udréti se udêrem se dov., 3. os. mn., neobč. uderó se, -ì se -íte se tudi -i se -íte se; udŕl se -a se, -èt se/-ét se, udŕt -a; udŕtje; (-èt se/-èt se) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Streha se je udrla; udreti se komu/čemu Živalim so se od stradanja udrle lakotnice; poud. Iz nosa se mu je udrla kri |je začela silovito teči|; brezos. Udrlo se mu je do kolen
udréti jo udrèm jo tudi udréti jo udêrem jo (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) knj. pog., poud. |hitro steči, oditi|: ~ ~ proti domu

ugnêsti ugnêtem dov., 3. os. mn., neobč. ugnetó; ugnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj ~ glino; ~ kvas v testo

ujésti ujém dov., 2. in 3. os. dv. ujésta; 2. os. mn. ujéste, 3. os. mn. ujedó tudi ujêjo, nam. ujést/ujèst, ujéden -a; ujédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/kaj poud. pogosto koga ~ |prizadeti z zlobno, ostro besedo|
ujésti se -ujém se (ẹ́) star. Mraz se je ujedel se unesel, oslabel

upêči se upêčem se dov., 3. os. mn., neobč. upekó se; drugo gl. peči (é) Jabolka se ~ejo |se pri pečenju zmanjšajo|

V3 -- [vé] m, simb. (ẹ̑) fiz. volt; kem. vanadij

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

vdréti vdrèm tudi vdréti vdêrem dov., 3. os. mn., neobč. vderó, vdrì -íte tudi -i -íte; vdŕl -a, vdrèt/vdrét, vdŕt -a; vdŕtje; (vdrèt/vdrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) ~ v avtomobil; poud. ~ h komu na obisk |nasilno, nepovabljeno priti|; Voda je vdrla v klet; vdreti kaj ~ vrata

vèč3 mer. prisl. (ȅ) ~ pove, če ne siliš vanj; Vzemite ~, saj imamo dovolj; ~ delati; ~ vreden; Izostal je ~ kot pet dni; biti ●~ ali manj odsoten bolj ali manj

védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno

védno čas. prisl. (ẹ́)
1. priti ~ v nepravem trenutku; ~ znova vznemirjati koga
2. Stroški še ~ naraščajo; priti domov za ~; omilj. za ~ zaspati |umreti|
3. s primernikom prihajati ~ bližje; ~ bolj, manj

vêdro3 povdk. (é) Včeraj je bilo ~

Véga3 -e ž, zem. i. (ẹ́) |najsvetlejša zvezda ozvezdja Lira|

vèle..3 prvi del podr. zlož. (ȅ) |zelo| vèlepomémben, vèleučèn, vèleugléden

vèndar3 [və] poudar. člen. (ə̀/ə̏) Odpri ~; To je ~ preveč; poud.: Svoje stvari bom pa ~ poznal |gotovo|; Fant je ~ zadosti star; Si za to? -Saj ~ veš; Presneta reč ~, da mu nihče nič ne more

vèndarle3 [və] poudar. člen. (ə̀/ə̏) Nimam časa za zabavo. Pa ~ hvala za povabilo |kljub temu, vseeno|

vgnêsti vgnêtem dov., 3. os. mn., neobč. vgnetó; vgnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj v kaj ~ rozine v testo

Vídem3 -dma m, zem. i. (í) Sveti Jurij: v in na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)

vjésti se vjém se dov., 2. in 3. os. dv. vjésta se; 2. os. mn. vjéste se, 3. os. mn. vjedó se tudi vjêjo se, nam. vjést se/vjèst se; drugo gl. jesti (ẹ́) neobč. zajesti se: v kaj Prah se je vjedel v obleko

vmés1 prisl. (ẹ̑)
1. mestov. prostor. Zraven hiše sta hlev in skedenj, ~ je vodnjak; Prišlo je veliko ljudi, ~ so tudi tujci
2. smer. prostor. dati, postaviti kaj ~
3. čas. Hodili so in ~ počivali

vóljen3 -jna -o in volján vóljna -ó; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ȃ ọ́ ọ̑; ọ́) pregnesti premalo ~ kit; pokr.: ~ delavec pripraven, sposoben; ~ glas mil, blag; ~o žganje uležano, neostro; nevtr. To perilo je zelo ~o; biti ~ delati
vóljnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ za delo

vpêči vpêčem dov., 3. os. mn., neobč. vpekó; drugo gl. peči (é) kaj v kaj ~ narezane orehe v pecivo

..vši3 -a -e prip. obr. bívši

vtkáti vtkèm dov., 3. os. mn. vtkêjo tudi vtkó; vtkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj v kaj ~ vzorec v blago

vzcvêsti vzcvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Tulipan ~e; poud.: Dekle je čez noč vzcvetlo |postalo lepega, zdravega videza|; V deželi ~e umetnost |dobro uspeva|; prim. vzcvèsti, vzcveteti

vzcvèsti tudi vzcvestì vzcvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvèl -cvelà in vzcvèl -êla in vzcvetèl -tlà; vzcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablana je vzcvela; poud. Po vojni je mesto vzcvelo |se gospodarsko hitro razvilo|; prim. vzcvêsti, vzcveteti

vžgáti1 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj Strela ~e seno; ~ motor; star. ~ svetilko prižgati; Avtomobil noče ~; poud. Knjiga je vžgala |je imela velik učinek, uspeh|
vžgáti se vžgèm se (á ȅ) Suha slama se hitro ~e; poud. V njem se ~e hrepenenje |se hitro pojavi|

vžgáti2 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj v kaj ~ znamenje v kožo

zabráti se -bêrem se dov., 3. os. mn., privzdig. zaberó se, nam. zabràt se; drugo gl. brati (á é) Zabral se je, da ni slišal zvonca

zacvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. zacvetó; zacvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Drevje ~e in odcvete; poud. Trgovina je spet zacvetela |začela uspevati|; prim. zacvèsti, zacveteti

zacvèsti tudi zacvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. zacvetó, zacvèl -cvelà in zacvèl zacvêla in zacvetèl -tlà; zacvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Drevje ~e že v marcu; poud. V novem okolju je spet zacvela |dobila zdrav, lep videz|; prim. zacvêsti, zacveteti

zadréti -drèm in zadréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. zaderó, -ì -íte in -i -íte; zadŕl -a, -èt/-ét, zadŕt -a; zadŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj v koga/kaj ~ nož v les
zadréti se -drèm se in zadréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) v kaj Trn se mu je zadrl v peto

zagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. zaženó; zagnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ bombo; poud. ~ ves denar |zapraviti|; ~ motor; ~ živino v hlev; zagnati komu kaj ~ sošolcu kamen v glavo
zagnáti se -žênem se (á é) Pes se je zagnal proti tujcu; poud. zagnati se v koga/kaj ~ ~ ~ delo |prizadevno, navdušeno se ga lotiti|; ~ ~ ~ politične nasprotnike |napasti jih|

zajésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. zajésta; 2. os. mn. zajéste, 3. os. mn. zajedó tudi zajêjo, nam. zajést/zajèst, zajéden -a; zajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. koga/kaj ~ ves denar |porabiti za jedačo, hrano|; Sin ga bo zajedel |mu bo porabil vse premoženje za jedačo, hrano|
zajésti se -jém se (ẹ́) v kaj Črv se je zajedel v jabolko; Kislina se je zajedla v kožo

zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico
zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|

zapêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. zapekó; zapečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj preveč ~ kruh; Oči so ga zapekle; poud. Krivica ga je zapekla |prizadela|; brezos. V prsih ga je zapeklo

zapovédati -povém dov., 3. os. mn. zapovêjo in zapovedó; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ bolniku počitek; ~ napreči konja

zarêči -rêčem dov., 3. os. mn. tudi zarekó; drugo gl. reči (é) kaj znati ~ kačji pik; zareči komu Pri rojstvu mu je zarekla
zarêči se -rêčem se (é) Zarekel se je, da bo molčal; s smiselnim osebkom zareči se komu Oprostite, zareklo se mi je

zastáven3 -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant postaven; neobč. ~ korak krepek, trden; star. ~o vedenje resno, umirjeno
zastávnost -i ž, pojm. (á)

zavédeti se -vém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se; drugo gl. vedeti (ẹ́) Ranjenec je omedlel in se ni več zavedel; zavedeti se koga/česa ~ ~ nevarnosti; ~ ~ sebe; Zavedel se je, kakšno napako dela

zavésti se● zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se, zavédi se -te/-íte se in zavêdi se -te se/-íte se; zavédel se -dla se in zavêdel se -dla se; zavédenje; (-vést se/-vèst se in -vèst se/-vêst se) (ẹ́; é ẹ́) zavedeti se

zažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. zažgêjo tudi zažgó; nam. zažgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ barako; ~ kruh; ~ smeti
zažgáti se -žgèm se (á ȅ) ~ ~ iz protesta; Potica se je zažgala

zbráti zbêrem dov., 3. os. mn., privzdig. zberó, nam. zbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ raztresene liste; ~ ljudi na trgu; zbrati kaj za koga ~ oblačila za poplavljence
zbráti se zbêrem se (á é) ~ ~ na trgu; miselno se zbrati

zdréti zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo; zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti
zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen

zjésti zjém dov., 2. in 3. os. dv. zjésta; 2. os. mn. zjéste, 3. os. mn. zjedó tudi zjêjo, nam. zjést/zjèst, zjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́); gl. izjesti

zráčen3 -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ prostor; Bombažno perilo je ~o
zráčnost -i ž, pojm. (á)

zvédeti zvém dov., 2. in 3. os. dv. zvésta; 2. os. mn. zvéste, 3. os. mn. zvêjo in zvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. izvedeti

žárek3 -rka -o; -ejši -a -e (á; á) ~o olje
žárkost -i ž, pojm. (á)

žgáti žgèm nedov., 3. os. mn. žgêjo tudi žgó, žgì žgíte, žgóč; žgál -a, žgát, žgán -a; žgánje; (žgàt) (á ȅ) kaj ~ kadilo; ~ opeko; žgati koga z/s čim ~ žrtev z razbeljenimi iglami; žgati koga Rana ga je začela ~; brezos. V prsih me žge; poud. Sonce ~e že ves teden |močno pripeka|
žgáti se žgèm se (á ȅ) Potica se ~e; poud. ~ ~ na soncu |pretirano se sončiti|

Slovenski pravopis