A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
avantȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ȃvša -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
čẹ̑šnja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
dọ́ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gríva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
imẹ̑ -na s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
jágoda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kváka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
lóza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
máša -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
meglȁ -ȅ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
méja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
mẹ̄zga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
mȋna3 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nȋštrc -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nóga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ȍ2 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
omȋka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pájzelj -na in -zlja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
rẹ́ka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
rȋhta1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
sȅm1 sed. glagola bíti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
síga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
tọ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
žẹ̑lva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.